Page 63 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 63
Odpiranje: k transumetnosti
slika, slikanje, od kod informacije, kakšne so transformacije, kaj slika pri-
kazuje. Za sliko, ki jo slika BridA, so informacije zbrane neobičajno – ume-
tniki so v prostoru zbirali različne vrednosti, ki jih je moč pridobiti prek
meritev (temperaturo, vlago, svetlost ipd.). Rezultati meritev so kodificira-
ni v barvne ter oblikovne vrednosti, ki se strojno palimpsestično odsliku-
jejo na sliki. Pri tem slikarsko plastenje izvira iz različnih aplikacij in vsa-
ka plast je nosilka drugačne informacije. Slika zdaj ni dvodimenzionalna
vizualna podoba tridimenzionalnega vizualnega sveta, enostavna transfor-
macija tridimenzionalnih optičnih informacij v dvodimenzionalne optič-
ne informacije z namenom ustvarjanja percepcijskih ekvivalentnosti, tem-
več je vizualna prezentacija sveta, polnega raznovrstnih čutnih dražljajev
in drugih komponent, ki jih morda tudi ne moremo percepcijsko spozna-
ti. Slika je več kot podoba. Je tudi informacijski presežek, nedostopen prek
naše navadne percepcijske zmožnosti.
S projektom Trackeds (2008) gre BridA še dlje v smeri odmikanja od sli-
ke. Čeprav umetniki še imajo interes za proces nastanka vizualnega dela
in intenco ustvarjanja večplastne dvodimenzionalne likovne površine, je
BridA s tem projektom odprla aktualno problematiko nadzora v sodobni
družbi in beleženja mobilnosti posameznikov ter prispevala k opozorilu o
možnih zlorabah nadzornih sistemov. S programskim orodjem, ki ga je iz-
delala BridA, je namreč možen nadzor nad mobilnostjo oseb in avtomobi-
lov na neki lokaciji. Pridobljene informacije kolektiv analizira ter jih v obli-
ki dinamičnih risb, ki poudarjajo časovno razteznost, prenese na korigira-
no fotografsko podobo lokacije (kjer so odstranjene osebe in avtomobili).
Slikarstvo se je v sodobnosti v primerjavi z modernističnimi raziskavami
izrazito premaknilo v smer preseganja samega slikarstva. To je razumljivo,
saj je bil slikarski medij v modernizmu že temeljito raziskan in možnosti
tega medija izčrpane. Greenberg je verjel, da je slikarstvo tisti medij, ki lah-
ko najbolje ponazarja modernistično paradigmo, kot jo je zagovarjal sam,
saj je najbolj čisto in abstraktno med umetniškimi mediji. Obenem pa lah-
ko privilegiranje slikarstva v modernizmu razumemo v sozvočju s privile-
giranjem vizualnega v dvajsetem stoletju, ko se dogaja t. i. vizualni obrat.
Ta se nanaša na vse večji pomen vidnega, ki ga podpira prevlada vizualnih
tehnologij v kulturi – fotografije, kinematografije, televizije in računalni-
štva. Privilegiran status vizualnega so še podpirale raziskave človeške per-
cepcije, ki so vizualno percepcijo glede na slušno, tipno in vonjalno posta-
vile daleč v ospredje, saj naj bi človek večino informacij iz okolja prejel rav-
no prek čutila za vid. Glede na moderno zapostavljanje se v sodobnosti sku-
ša nadoknaditi raziskave drugih stimulov in percepcije. V zadnjem času so
slika, slikanje, od kod informacije, kakšne so transformacije, kaj slika pri-
kazuje. Za sliko, ki jo slika BridA, so informacije zbrane neobičajno – ume-
tniki so v prostoru zbirali različne vrednosti, ki jih je moč pridobiti prek
meritev (temperaturo, vlago, svetlost ipd.). Rezultati meritev so kodificira-
ni v barvne ter oblikovne vrednosti, ki se strojno palimpsestično odsliku-
jejo na sliki. Pri tem slikarsko plastenje izvira iz različnih aplikacij in vsa-
ka plast je nosilka drugačne informacije. Slika zdaj ni dvodimenzionalna
vizualna podoba tridimenzionalnega vizualnega sveta, enostavna transfor-
macija tridimenzionalnih optičnih informacij v dvodimenzionalne optič-
ne informacije z namenom ustvarjanja percepcijskih ekvivalentnosti, tem-
več je vizualna prezentacija sveta, polnega raznovrstnih čutnih dražljajev
in drugih komponent, ki jih morda tudi ne moremo percepcijsko spozna-
ti. Slika je več kot podoba. Je tudi informacijski presežek, nedostopen prek
naše navadne percepcijske zmožnosti.
S projektom Trackeds (2008) gre BridA še dlje v smeri odmikanja od sli-
ke. Čeprav umetniki še imajo interes za proces nastanka vizualnega dela
in intenco ustvarjanja večplastne dvodimenzionalne likovne površine, je
BridA s tem projektom odprla aktualno problematiko nadzora v sodobni
družbi in beleženja mobilnosti posameznikov ter prispevala k opozorilu o
možnih zlorabah nadzornih sistemov. S programskim orodjem, ki ga je iz-
delala BridA, je namreč možen nadzor nad mobilnostjo oseb in avtomobi-
lov na neki lokaciji. Pridobljene informacije kolektiv analizira ter jih v obli-
ki dinamičnih risb, ki poudarjajo časovno razteznost, prenese na korigira-
no fotografsko podobo lokacije (kjer so odstranjene osebe in avtomobili).
Slikarstvo se je v sodobnosti v primerjavi z modernističnimi raziskavami
izrazito premaknilo v smer preseganja samega slikarstva. To je razumljivo,
saj je bil slikarski medij v modernizmu že temeljito raziskan in možnosti
tega medija izčrpane. Greenberg je verjel, da je slikarstvo tisti medij, ki lah-
ko najbolje ponazarja modernistično paradigmo, kot jo je zagovarjal sam,
saj je najbolj čisto in abstraktno med umetniškimi mediji. Obenem pa lah-
ko privilegiranje slikarstva v modernizmu razumemo v sozvočju s privile-
giranjem vizualnega v dvajsetem stoletju, ko se dogaja t. i. vizualni obrat.
Ta se nanaša na vse večji pomen vidnega, ki ga podpira prevlada vizualnih
tehnologij v kulturi – fotografije, kinematografije, televizije in računalni-
štva. Privilegiran status vizualnega so še podpirale raziskave človeške per-
cepcije, ki so vizualno percepcijo glede na slušno, tipno in vonjalno posta-
vile daleč v ospredje, saj naj bi človek večino informacij iz okolja prejel rav-
no prek čutila za vid. Glede na moderno zapostavljanje se v sodobnosti sku-
ša nadoknaditi raziskave drugih stimulov in percepcije. V zadnjem času so
