Page 89 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 89
ševa jajca
Radio Študent
19. II. 1991
Tomaž Mastnak je ob neki priliki zapisal, da bi nam obrambni minister, tudi če bi se
naučil govoriti, ne imel česa povedati. To je bilo že v tistih časih, ko se v grafitnih monu-
mentalijah dva J-ja nista več ponosno košatila vsak na svoji strani simbola slovenske samo-
bitnosti, temveč se je že izkazalo, da se je ta dika slovenstva znašla med dvema J-jema ta-
korekoč po naključju: pravzaprav sploh ni šlo za podobo Triglava, temveč za A, ki mu je
umanjkala vezna črtica. Manjkala pa mu je tako dolgo, da je bilo potem, ko je končno na-
šla svoje mesto, vsem jasno za kaj gre: dva J-ja z vmesnim A-jem, to namreč ni slovensko.
Če naj se mogočni Triglav poniža v neznatno črko alfabeta, potem mu moramo pač dati,
kar mu gre: če smo že rekli JAJ, moramo reči pač še CA, namreč JAJCA. In če vas ima, da
bi naivnohinavsko spraševali, za kakšna jajca da gre, surova, kuhana ali pečena, naj vam
še enkrat povemo, kar brez dvoma že veste: ne za prva, ne za druga, ne za tretja, temveč za
gnila jajca.
Pa pustimo genitalno patologijo in se raje posvetimo patološki otorinolaringologiji.
Če spadate med tiste, ki časopis le prelistajo, potem ste Janševa jajca verjetno spregleda-
li. Za tovrstne, naključne bralce, so časnikarji namreč iznašli velike, mastno lesketajoče se
naslove, ki naj bi bralca bržčas opozorili, ali se ob članku splača muditi ali pa ga kaže ele-
gantno preskočiti. In če ste na zadnji strani petkovega Dela prebrali le naslov, KOS je širil
neresnice o sumljivem uvozu orožja, potem ste bržčas in upravičeno pomislili na uvoz hrva-
škega orožja. Napak! V podnaslovu namreč Janez Janša zagotavlja, da ni imel nobene zve-
ze z Grubelićem. In še pristavlja, da za to obstajajo dokazi.
Tu pa se naša zgodba začenja zares. Namreč, kako naj dokažemo, da kdo s kom ni imel
ničesar? Dokažemo pač lahko, da je kdo s kom kaj imel: pri svoji raboti je bil na primer vi-
Radio Študent
19. II. 1991
Tomaž Mastnak je ob neki priliki zapisal, da bi nam obrambni minister, tudi če bi se
naučil govoriti, ne imel česa povedati. To je bilo že v tistih časih, ko se v grafitnih monu-
mentalijah dva J-ja nista več ponosno košatila vsak na svoji strani simbola slovenske samo-
bitnosti, temveč se je že izkazalo, da se je ta dika slovenstva znašla med dvema J-jema ta-
korekoč po naključju: pravzaprav sploh ni šlo za podobo Triglava, temveč za A, ki mu je
umanjkala vezna črtica. Manjkala pa mu je tako dolgo, da je bilo potem, ko je končno na-
šla svoje mesto, vsem jasno za kaj gre: dva J-ja z vmesnim A-jem, to namreč ni slovensko.
Če naj se mogočni Triglav poniža v neznatno črko alfabeta, potem mu moramo pač dati,
kar mu gre: če smo že rekli JAJ, moramo reči pač še CA, namreč JAJCA. In če vas ima, da
bi naivnohinavsko spraševali, za kakšna jajca da gre, surova, kuhana ali pečena, naj vam
še enkrat povemo, kar brez dvoma že veste: ne za prva, ne za druga, ne za tretja, temveč za
gnila jajca.
Pa pustimo genitalno patologijo in se raje posvetimo patološki otorinolaringologiji.
Če spadate med tiste, ki časopis le prelistajo, potem ste Janševa jajca verjetno spregleda-
li. Za tovrstne, naključne bralce, so časnikarji namreč iznašli velike, mastno lesketajoče se
naslove, ki naj bi bralca bržčas opozorili, ali se ob članku splača muditi ali pa ga kaže ele-
gantno preskočiti. In če ste na zadnji strani petkovega Dela prebrali le naslov, KOS je širil
neresnice o sumljivem uvozu orožja, potem ste bržčas in upravičeno pomislili na uvoz hrva-
škega orožja. Napak! V podnaslovu namreč Janez Janša zagotavlja, da ni imel nobene zve-
ze z Grubelićem. In še pristavlja, da za to obstajajo dokazi.
Tu pa se naša zgodba začenja zares. Namreč, kako naj dokažemo, da kdo s kom ni imel
ničesar? Dokažemo pač lahko, da je kdo s kom kaj imel: pri svoji raboti je bil na primer vi-
