Page 82 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 82
Nerodno je seveda le to, da tudi kost brez mesa ne bo
prav strumno stala pokonci, smisel osamosvajanja pa je brž-
čas prav v tem: dvigniti Slovenijo, ki da jo je Jugoslavija pov-
sem izčrpala, na noge.

Kaj pa odklapljanje od federacije? Bi to šlo? Glede na od-
hod in odcepitev se zdi odklapljanje kompromisna rešitev, saj
implicira postopnost. Prav v tem pa je problem: Slovenija se
verjetno ne želi odklapljati ad Calendas Graecas, temveč se
čimprej odklopiti!

Tudi sicer so konotacije odklapljanja za osamosvajanje
Slovenije jako neprimerne: odklapljamo lahko na primer va-
gone, enega za drugim. In če naj bi vagoni okorno metafori-
zirali posamezne republike, moramo tudi tokrat ugotoviti,
da to očitno ne bo pravi termin: Sloveniji pač ne gre za to, da
bi od Jugoslavije odklapljala posamezne republike, naspro-
tno, od Jugoslavije se želi čimprej odklopiti sama.

Odklopimo sicer lahko tudi električni tok, vendar pa bi
bilo takšno metaforiziranje bolj grotesko od prejšnjega: ele-
ktrični tok namreč ponavadi le odklopimo; si lahko predsta-
vljate nevzdržnost situacije, ko ga (neprestano) odklapljamo?

Najbolj nevtralna, najbolj vsebinsko prazna in neobre-
menjena, se torej zdi razdružitev: kar je bilo nekoč združe-
no, se zdaj pač razdruži. Toda Slovar slovenskega knjižnega je-
zika nas takoj opomni, da stvari le niso tako enostavne, saj
geslo razdružiti pojasnjuje tudi takole: naši narodi so bili v
preteklosti razdruženi. Če pa so bili naši narodi v preteklo-
sti že enkrat razdruženi in so se potem ponovno združili, se
tokrat pač ne bodo le preprosto razdružili, temveč se bodo
ponovno razdružili. Kar pa po drugi strani pomeni, da raz-
družitev ni najbolj vsebinsko prazen, še zlasti pa ne neobre-
menjen termin.


   77   78   79   80   81   82   83   84   85   86   87