Page 111 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 111
izem in
malodušje
Studio Ljubljana
6. VI. 1991
Dober večer!
Če morda še ne veste, program Studia Ljubljana ima ciničen odnos do slovenske osa-
mosvojitve, s čimer v gledalcih vzbuja malodušje. Čeprav je bila izjava, ki jo ljudski glas pri-
pisuje enemu od podpredsednikov slovenske skupščine, verjetno mišljena le kot preprosta
invektiva, je vseeno na moč nejasna in problematična. Predvsem ni povsem jasno, kaj je go-
spod podpredsednik mislil s »ciničnim«. Če mu je, povsem slučajno seveda, pod roke pri-
šel kak filozofski priročnik, je v njem nemara prebral, da je bila ena od filozofskih šol v an-
tični Grčiji, natančneje ena od Sokratovih šol, tudi t. i. cinična šola, šola, ki naj bi učila, da
je človek najsrečnejši, ko ničesar nima. To da bo dosegel tako, da bo svoje potrebe zmanj-
šal na minimum, potem pa vsak dan krčil tudi ta minimum.
Pa ta interpretacija ciničnosti verjetno ne bo prava, saj prav to, namreč krčenje potreb
na minimum, že prakticira slovenska vlada, za čas po osamosvojitvi pa nam napoveduje
tudi krčenje tega minimuma. Tovrstni cinizem je torej v izključni pristojnosti slovenske
vlade. Morda pa je gospoda podpredsednika v sivini skupščinskega posedanja zažejalo po
enciklopedičnem znanju, pa je polistal po Slovarju slovenskega knjižnega jezika? Tam na-
mreč pridevnik ciničen opredeljujejo takole: »ciničen: ki prezira splošno veljavne vredno-
te, posmehljiv«. Pa verjetno tudi ta definicija ciničnosti ne bo tista, ki naj bi odlikovala
način dela Studia Ljubljana: le kaj je namreč bolj posmehljivo in kaj izraža večji prezir do
splošno veljavnih vrednot kot oblast, ki je pozabila, da je že bila izvoljena na svobodnih,
večstrankarskih volitvah, in podporo za svoje odločitve še vedno išče na ljudskih zboro-
vanjih, namesto da bi jih preverila v parlamentu. Tudi tovrstni cinizem je torej v izključni
pristojnosti slovenske vlade.
malodušje
Studio Ljubljana
6. VI. 1991
Dober večer!
Če morda še ne veste, program Studia Ljubljana ima ciničen odnos do slovenske osa-
mosvojitve, s čimer v gledalcih vzbuja malodušje. Čeprav je bila izjava, ki jo ljudski glas pri-
pisuje enemu od podpredsednikov slovenske skupščine, verjetno mišljena le kot preprosta
invektiva, je vseeno na moč nejasna in problematična. Predvsem ni povsem jasno, kaj je go-
spod podpredsednik mislil s »ciničnim«. Če mu je, povsem slučajno seveda, pod roke pri-
šel kak filozofski priročnik, je v njem nemara prebral, da je bila ena od filozofskih šol v an-
tični Grčiji, natančneje ena od Sokratovih šol, tudi t. i. cinična šola, šola, ki naj bi učila, da
je človek najsrečnejši, ko ničesar nima. To da bo dosegel tako, da bo svoje potrebe zmanj-
šal na minimum, potem pa vsak dan krčil tudi ta minimum.
Pa ta interpretacija ciničnosti verjetno ne bo prava, saj prav to, namreč krčenje potreb
na minimum, že prakticira slovenska vlada, za čas po osamosvojitvi pa nam napoveduje
tudi krčenje tega minimuma. Tovrstni cinizem je torej v izključni pristojnosti slovenske
vlade. Morda pa je gospoda podpredsednika v sivini skupščinskega posedanja zažejalo po
enciklopedičnem znanju, pa je polistal po Slovarju slovenskega knjižnega jezika? Tam na-
mreč pridevnik ciničen opredeljujejo takole: »ciničen: ki prezira splošno veljavne vredno-
te, posmehljiv«. Pa verjetno tudi ta definicija ciničnosti ne bo tista, ki naj bi odlikovala
način dela Studia Ljubljana: le kaj je namreč bolj posmehljivo in kaj izraža večji prezir do
splošno veljavnih vrednot kot oblast, ki je pozabila, da je že bila izvoljena na svobodnih,
večstrankarskih volitvah, in podporo za svoje odločitve še vedno išče na ljudskih zboro-
vanjih, namesto da bi jih preverila v parlamentu. Tudi tovrstni cinizem je torej v izključni
pristojnosti slovenske vlade.
