Page 156 - Šolsko polje, XXIX, 2018, no. 5-6: Radicalization, Violent Extremism and Conflicting Diversity, eds. Mitja Sardoč and Tomaž Deželan
P. 156
šolsko polje, letnik xxix, številka 5–6
BITI MAINSTREAM, BITI RADIKALEN: KAKO MLADI
NA HRVAŠKEM RAZUMEJO RADIKALIZEM
Zaradi pomanjkanja teoretičnih konceptov, ki bi lahko zaobjeli šok 11.
septembra, so družboslovci predstavili koncept radikalizacije. Od takrat
je postal eden od najbolj aktualnih konceptov v družbenih vedah, zlas-
ti v varnostnih vedah in terorističnih študijah. Vendar pa nedavne kri-
tike opozarjajo na potrebo po ponovni rekonceptualizaciji radikalizacije,
da bi jo lahko uporabili zunaj svojega prevladujočega konteksta zahodne-
ga ‘domačega’ nasilnega terorizma. Po teh kritikah sprejemamo relativni
pristop k radikalizaciji, ki ga empirično uporabimo v okviru jugovzhodne
Evrope in študij mladih. Konkretneje, cilj tega prispevka je analizirati,
kako hrvaška mladina razume izraza ‘radikalen’ in ‘mainstream’. V ta
namen smo uporabili kvalitativno metodologijo, in sicer fokusne sku-
pine, ki so potekale na vzorcu mladih v urbanih in podeželskih okoljih.
Želeli smo odkriti, kje je za mlade meja med ‘radikalnim’ in ‘mainstrea-
mom’. Z odgovorom na ta vprašanja smo skušali potrditi predpostavko,
da ima na Hrvaškem, čeprav izraza ‘radikalen’ ni mogoče razumeti v kon-
tekstu nasilja, lahko nevarne posledice za družbeni in individualni raz-
voj mladih kot tudi družbe kot celote. Naši rezultati kažejo, da mladi na
Hrvaškem pojmujejo radikalizem kot relativen, nevtralen in od kontek-
stna odvisen pojem. Hkrati tudi opisujejo tako ‘mainstream’ in radikalne
posameznike z negativnimi konotacijami.
Ključne besede: Hrvaška, mainstream, terorizem, radikalizem, main-
stream, mladina
Srečo Dragoš
FACTORS OF RADICALIZATION
The subject in the title is addressed through a concept appropriate both
for religious as well as political ideology. It is the concept of a “cage” made
of four dimensions: the first is the cognitive relationship to reality (this
dimension involves two extremes: relativism / fundamentalism), the sec-
ond involves the mode of impacting the environment (reformism / radi-
calism), the third dimension is presented by the direction of action (out-
ward / inward) and the fourth is the temporal dimension. Radicalisation
is defined by the coincidence of unfavourable combinations of these di-
mensions, which is why it is difficult to understand it, if it is reduced only
to one level, and qualified more as a reason than as an effect. This ap-
proach also provides the easiest way to avoid three very common mistakes
when considering radicalisation: unreflected use of synonyms, volunta-
rist qualifications, and disregard of the difference between the general
154
BITI MAINSTREAM, BITI RADIKALEN: KAKO MLADI
NA HRVAŠKEM RAZUMEJO RADIKALIZEM
Zaradi pomanjkanja teoretičnih konceptov, ki bi lahko zaobjeli šok 11.
septembra, so družboslovci predstavili koncept radikalizacije. Od takrat
je postal eden od najbolj aktualnih konceptov v družbenih vedah, zlas-
ti v varnostnih vedah in terorističnih študijah. Vendar pa nedavne kri-
tike opozarjajo na potrebo po ponovni rekonceptualizaciji radikalizacije,
da bi jo lahko uporabili zunaj svojega prevladujočega konteksta zahodne-
ga ‘domačega’ nasilnega terorizma. Po teh kritikah sprejemamo relativni
pristop k radikalizaciji, ki ga empirično uporabimo v okviru jugovzhodne
Evrope in študij mladih. Konkretneje, cilj tega prispevka je analizirati,
kako hrvaška mladina razume izraza ‘radikalen’ in ‘mainstream’. V ta
namen smo uporabili kvalitativno metodologijo, in sicer fokusne sku-
pine, ki so potekale na vzorcu mladih v urbanih in podeželskih okoljih.
Želeli smo odkriti, kje je za mlade meja med ‘radikalnim’ in ‘mainstrea-
mom’. Z odgovorom na ta vprašanja smo skušali potrditi predpostavko,
da ima na Hrvaškem, čeprav izraza ‘radikalen’ ni mogoče razumeti v kon-
tekstu nasilja, lahko nevarne posledice za družbeni in individualni raz-
voj mladih kot tudi družbe kot celote. Naši rezultati kažejo, da mladi na
Hrvaškem pojmujejo radikalizem kot relativen, nevtralen in od kontek-
stna odvisen pojem. Hkrati tudi opisujejo tako ‘mainstream’ in radikalne
posameznike z negativnimi konotacijami.
Ključne besede: Hrvaška, mainstream, terorizem, radikalizem, main-
stream, mladina
Srečo Dragoš
FACTORS OF RADICALIZATION
The subject in the title is addressed through a concept appropriate both
for religious as well as political ideology. It is the concept of a “cage” made
of four dimensions: the first is the cognitive relationship to reality (this
dimension involves two extremes: relativism / fundamentalism), the sec-
ond involves the mode of impacting the environment (reformism / radi-
calism), the third dimension is presented by the direction of action (out-
ward / inward) and the fourth is the temporal dimension. Radicalisation
is defined by the coincidence of unfavourable combinations of these di-
mensions, which is why it is difficult to understand it, if it is reduced only
to one level, and qualified more as a reason than as an effect. This ap-
proach also provides the easiest way to avoid three very common mistakes
when considering radicalisation: unreflected use of synonyms, volunta-
rist qualifications, and disregard of the difference between the general
154
