Page 158 - Šolsko polje, XXIX, 2018, no. 5-6: Radicalization, Violent Extremism and Conflicting Diversity, eds. Mitja Sardoč and Tomaž Deželan
P. 158
šolsko polje, letnik xxix, številka 5–6
drawn to radicalized groups, we suggest three directives. First, educators
must understand the indicators that are a precondition for youth radical-
ization. Second, educators must understand how their learning environ-
ment may play a role in whether youth feel isolated or marginalized from
the general community, which may lead to radicalization. Third, an ex-
plicit formal curriculum must embed a broader political deliberation to
understand the broader political and social determinants that lead to ter-
rorism and extremism. While schools must not be burdened solely to ad-
dress those youth who may become radicalized, schools have a significant
role to help support those youth who feel that radicalization is the only
way forward for them.
Keywords: youth, radicalization, schools, curriculum, extremism
KAKO LAHKO ŠOLE ZMANJŠAJO RADIKALIZACIJO MLADIH
Vse od 11. septembra 2001 je opazno povečano javno razpravljanje o ra-
dikalizaciji mladih. Obstaja namreč večja zaskrbljenost glede tega, kako
se mladi lahko pridružijo ekstremističnim skupinam; postanejo radika-
lizirani in delujejo na podlagi teh občutkov, da bi izvedli ekstremistič-
ne dejavnosti. Šole so vedno pogosteje pozvane, da poiščejo mlade, ki se
obračajo k radikaliziranim skupinam, vendar jim primanjkuje ozavešče-
nosti ali usposabljanja za premišljeno obravnavanje načinov, kako ustva-
riti pogoje za mlade, da se na te radikalizirane skupine ne obrnejo. V tem
članku predlagava tri direktive, da učitelji v svojih šolah lahko podprejo
mlade, da jih ne bi pritegnile radikalizirane skupine. Prvič: učitelji mora-
jo razumeti kazalnike, ki so predpogoj za radikalizacijo mladih. Drugič:
učitelji morajo razumeti, kako lahko njihovo učno okolje igra vlogo pri
tem ali se mladi počutijo izolirane ali marginalizirane od širše skupnos-
ti, kar lahko privede do radikalizacije. Tretjič, jasen formalni učni načrt
mora vključevati širšo politično razpravo, da bi razumeli širše politične in
družbene determinante, ki vodijo v terorizem in ekstremizem. Medtem
ko šole ne smejo biti obremenjene le z obravnavanjem tistih mladih, ki se
lahko radikalizirajo, imajo prav šole pomembno vlogo pri podpori tistim
mladim, ki menijo, da je radikalizacija zanje edina pot.
Ključne besede: mladina, radikalizacija, šole, kurikulum, ekstremizem
Iztok Prezelj, Klemen Kocjančič and Urša Marinšek
ISLAMIST RADICALISATION TOWARDS EXTREME VIOLENCE
AND TERRORISM
Islamist terrorism and the related Islamist radicalisation have become
very serious national and international security threats in Europe and
around the world. Islamist radicalisation towards extreme violence and
156
drawn to radicalized groups, we suggest three directives. First, educators
must understand the indicators that are a precondition for youth radical-
ization. Second, educators must understand how their learning environ-
ment may play a role in whether youth feel isolated or marginalized from
the general community, which may lead to radicalization. Third, an ex-
plicit formal curriculum must embed a broader political deliberation to
understand the broader political and social determinants that lead to ter-
rorism and extremism. While schools must not be burdened solely to ad-
dress those youth who may become radicalized, schools have a significant
role to help support those youth who feel that radicalization is the only
way forward for them.
Keywords: youth, radicalization, schools, curriculum, extremism
KAKO LAHKO ŠOLE ZMANJŠAJO RADIKALIZACIJO MLADIH
Vse od 11. septembra 2001 je opazno povečano javno razpravljanje o ra-
dikalizaciji mladih. Obstaja namreč večja zaskrbljenost glede tega, kako
se mladi lahko pridružijo ekstremističnim skupinam; postanejo radika-
lizirani in delujejo na podlagi teh občutkov, da bi izvedli ekstremistič-
ne dejavnosti. Šole so vedno pogosteje pozvane, da poiščejo mlade, ki se
obračajo k radikaliziranim skupinam, vendar jim primanjkuje ozavešče-
nosti ali usposabljanja za premišljeno obravnavanje načinov, kako ustva-
riti pogoje za mlade, da se na te radikalizirane skupine ne obrnejo. V tem
članku predlagava tri direktive, da učitelji v svojih šolah lahko podprejo
mlade, da jih ne bi pritegnile radikalizirane skupine. Prvič: učitelji mora-
jo razumeti kazalnike, ki so predpogoj za radikalizacijo mladih. Drugič:
učitelji morajo razumeti, kako lahko njihovo učno okolje igra vlogo pri
tem ali se mladi počutijo izolirane ali marginalizirane od širše skupnos-
ti, kar lahko privede do radikalizacije. Tretjič, jasen formalni učni načrt
mora vključevati širšo politično razpravo, da bi razumeli širše politične in
družbene determinante, ki vodijo v terorizem in ekstremizem. Medtem
ko šole ne smejo biti obremenjene le z obravnavanjem tistih mladih, ki se
lahko radikalizirajo, imajo prav šole pomembno vlogo pri podpori tistim
mladim, ki menijo, da je radikalizacija zanje edina pot.
Ključne besede: mladina, radikalizacija, šole, kurikulum, ekstremizem
Iztok Prezelj, Klemen Kocjančič and Urša Marinšek
ISLAMIST RADICALISATION TOWARDS EXTREME VIOLENCE
AND TERRORISM
Islamist terrorism and the related Islamist radicalisation have become
very serious national and international security threats in Europe and
around the world. Islamist radicalisation towards extreme violence and
156
