Page 124 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 124
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
Tako fantje kot dekleta večinoma ne soglašajo, da je »žaljenje in nor-
čevanje iz sošolcev in prijateljev na družabnih omrežjih le vrsta zabave, ki
nikomur ne škoduje«. Kljub temu so odgovori na vprašanja v nadaljeva-
nju pokazala, da (predvsem fantje) spletno nadlegovanje pogosto razume-
jo oziroma jemljejo kot vrsto zabave, ki nikomur ne škodi. Zanimiv je bil
komentar enega od udeležencev fokusne skupine, ki je dejal, da je seve-
da na spletu vse le »zafrkancija«, nič ni hudega, ker je nadlegovalec da-
leč, če pa bi se nadlegovanje oziroma nasilje preneslo v realni svet, pa bi ga
bilo strah.
Iz ankete izhaja, da mladi, predvsem osnovnošolska dekleta, vedo,
na koga se lahko obrnejo, če bi doživeli nadlegovanje po internetu. Vendar
so anketa in razgovori v fokusni skupini pokazali tudi to, da se mladi o
spletnem nadlegovanju pogovarjajo predvsem s prijateljicami in prijatelji,
s starši in odraslimi na šoli pa v manjši meri.
Podobno, kot kažejo tudi nekatere druge raziskave (npr. deShame
2018), spletno nadlegovanje pri nas večkrat doživijo dekleta. Med osnov-
nošolkami je bilo 55,3 % takih, ki so že doživele vsaj eno od oblik sple-
tnega nadlegovanja, medtem ko je med osnovnošolci delež nižji (48,6
%). Med srednješolkami je delež deklet, ki so že doživele spletno nadle-
govanje, zelo visok, 63,9 %, med srednješolci pa jih je spletno nadlegova-
nje že doživelo 54,1 %. Gre za visoke deleže mladih, ki so že doživeli sple-
tno nadlegovanje.
Oblike spletnega nadlegovanja so različne, najpogosteje pa mladi,
tako fantje kot dekleta, omenjajo širjenje neresničnih govoric. Korelacijska
analiza pokaže, da se različne oblike spletnega nadlegovanja pogosto po-
javljajo skupaj, torej da mladi doživijo hkrati več kot eno obliko spletne-
ga nadlegovanja.
V anketi smo mladim navedli različne oblike spletnega nadlegova-
nja, ti pa so za vsako obliko označili, ali se jim je zgodila ali ne. Deleži
predstavljajo odstotek mladih, ki so označili, da se jim je določena oblika
nadlegovanja zgodila (deleži se ne seštevajo).
V povprečju dekleta večkrat kot fantje doživijo katero od oblik sple-
tnega nadlegovanja. Kot že omenjeno, je najpogostejša oblika nadlegova-
nja širjenje neresničnih govoric, tako pri fantih kot tudi dekletih, tako v
OŠ kot tudi SŠ. Med srednješolkami je nekaj manj kot polovica vprašanih
že doživela tovrstno nadlegovanje, med osnovnošolkami slabe štiri deseti-
ne, medtem ko je pri fantih tako v OŠ kot SŠ okoli tretjina takih, o katerih
so širili lažne govorice. Prav tako je pogosta oblika nadlegovanja pošiljanje
(oziroma prejemanje) sporočil z neprimerno vsebino – med srednješolka-
mi jih je 38,7 %, ki so bile nadlegovane na tak način. Ta oblika nadlegova-
nja se močno povezuje s prejemanjem fotografij ali videoposnetkov, ki jih
122
Tako fantje kot dekleta večinoma ne soglašajo, da je »žaljenje in nor-
čevanje iz sošolcev in prijateljev na družabnih omrežjih le vrsta zabave, ki
nikomur ne škoduje«. Kljub temu so odgovori na vprašanja v nadaljeva-
nju pokazala, da (predvsem fantje) spletno nadlegovanje pogosto razume-
jo oziroma jemljejo kot vrsto zabave, ki nikomur ne škodi. Zanimiv je bil
komentar enega od udeležencev fokusne skupine, ki je dejal, da je seve-
da na spletu vse le »zafrkancija«, nič ni hudega, ker je nadlegovalec da-
leč, če pa bi se nadlegovanje oziroma nasilje preneslo v realni svet, pa bi ga
bilo strah.
Iz ankete izhaja, da mladi, predvsem osnovnošolska dekleta, vedo,
na koga se lahko obrnejo, če bi doživeli nadlegovanje po internetu. Vendar
so anketa in razgovori v fokusni skupini pokazali tudi to, da se mladi o
spletnem nadlegovanju pogovarjajo predvsem s prijateljicami in prijatelji,
s starši in odraslimi na šoli pa v manjši meri.
Podobno, kot kažejo tudi nekatere druge raziskave (npr. deShame
2018), spletno nadlegovanje pri nas večkrat doživijo dekleta. Med osnov-
nošolkami je bilo 55,3 % takih, ki so že doživele vsaj eno od oblik sple-
tnega nadlegovanja, medtem ko je med osnovnošolci delež nižji (48,6
%). Med srednješolkami je delež deklet, ki so že doživele spletno nadle-
govanje, zelo visok, 63,9 %, med srednješolci pa jih je spletno nadlegova-
nje že doživelo 54,1 %. Gre za visoke deleže mladih, ki so že doživeli sple-
tno nadlegovanje.
Oblike spletnega nadlegovanja so različne, najpogosteje pa mladi,
tako fantje kot dekleta, omenjajo širjenje neresničnih govoric. Korelacijska
analiza pokaže, da se različne oblike spletnega nadlegovanja pogosto po-
javljajo skupaj, torej da mladi doživijo hkrati več kot eno obliko spletne-
ga nadlegovanja.
V anketi smo mladim navedli različne oblike spletnega nadlegova-
nja, ti pa so za vsako obliko označili, ali se jim je zgodila ali ne. Deleži
predstavljajo odstotek mladih, ki so označili, da se jim je določena oblika
nadlegovanja zgodila (deleži se ne seštevajo).
V povprečju dekleta večkrat kot fantje doživijo katero od oblik sple-
tnega nadlegovanja. Kot že omenjeno, je najpogostejša oblika nadlegova-
nja širjenje neresničnih govoric, tako pri fantih kot tudi dekletih, tako v
OŠ kot tudi SŠ. Med srednješolkami je nekaj manj kot polovica vprašanih
že doživela tovrstno nadlegovanje, med osnovnošolkami slabe štiri deseti-
ne, medtem ko je pri fantih tako v OŠ kot SŠ okoli tretjina takih, o katerih
so širili lažne govorice. Prav tako je pogosta oblika nadlegovanja pošiljanje
(oziroma prejemanje) sporočil z neprimerno vsebino – med srednješolka-
mi jih je 38,7 %, ki so bile nadlegovane na tak način. Ta oblika nadlegova-
nja se močno povezuje s prejemanjem fotografij ali videoposnetkov, ki jih
122
