Page 127 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 127
b. n. brečko ■ spletno nadlegovanje v šolah z vidika spola
Dekleta doživljajo spletno nadlegovanje precej drugače od fantov. Za
fante lahko rečemo, da se jim zdi nadlegovanje pogosto način zabave, ga
ne jemljejo resno, dekleta pa večinoma doživljajo večje stiske (Tabela 4).
Fantom je ob spletnem nadlegovanju v veliki meri vseeno (33,7 %),
smešno (28,2 %), so jezni (28 %), pravijo, da nadlegovanje nanje nima učin-
ka (20,1 %), oziroma menijo, da gre le za zabavo (17,9 %).
Dekleta pa doživljajo predvsem negativen čustveni odziv. Počutijo se
zaskrbljeno (34, 9 %), jezno (32,5 %), stresno (31,7 %), prestrašeno (25,5 %),
razburjeno (25,2 %), depresivno (23,7 %), nemočno (22,4 %). Tudi med de-
kleti je 22,3 % takih, ki so dejala, da jim je bilo ob nadlegovanju vseeno.
Razprava in zaključek
Mladi so v povezavi s spletnim nadlegovanjem izjemno ranljiva skupina,
saj so zelo izpostavljeni tehnologijam in internetu, so zelo pogosti uporab-
niki družbenih omrežij, kjer se spletno nadlegovanje dogaja najpogosteje.
Dekleta so še posebno ranljiva, saj se jim pogosto spletno nadlegovanje do-
gaja zgolj zato, ker so dekleta.
Spletno spolno nadlegovanje izhaja iz zapletene kombinacije družbe-
nih, vrstniških, partnerskih/intimnih odnosov in razvojnih dejavnikov,
ki jih omogoča digitalna tehnologija. (deShame, 2017). Spletno nadlego-
vanje se dogaja v družbenem kontekstu, kjer razširjena kultura seksuali-
zacije, mizoginije in homofobije pogosto ostaja neobravnavana (Henry
in Powell, 2016). Sramotenje (ang. slut shaming) in okrivljanje žrtev ni-
sta značilna zgolj za najstnike (Pew Research Center, 2014) ali za spletno
nadlegovanje (npr. Hackman et al., 2017), imata pa ključno vlogo pri tem,
kako žrtev doživlja spolno nasilje (meni, da je sam/-a kriv/-a, da se je na-
silje zgodilo). Drugi dejavniki, ki lahko pomembno doprinesejo k margi-
nalizaciji mladih, ki doživljajo spletno spolno nadlegovanje, so rasa, etnič-
na pripadnost, invalidnost, spolna identiteta. Pritisk vrstnikov je v tem
obdobju velik. Čeprav se mladi večinoma držijo predvidenih družbenih
norm in pričakovanih vedenj, pa znotraj mladostniških vrstniških skupin
obstajajo norme in vedenja, še posebno v intimnih odnosih, ki so lahko
tudi drugačne od siceršnjih družbenih norm. Mladi iščejo potrditev sovr-
stnikov in v tem lahko podležejo pritisku skupine, ki pa se ne vede v skla-
du s splošnimi družbenimi normami. Medvrstniški pritisk lahko prispeva
k oblikovanju stališč in vedenja ter normaliziranju potencialno škodlji-
vih vedenj (npr. zgodnja spolna aktivnost, spletno nadlegovanje). Zaznane
kršitve pričakovanih normativov lahko povzročijo sramotenje na spletu.
Obdobje razvoja v odraslost je v splošnem kritično. Ko mladi prehajajo iz
otroštva v odraslost, iščejo nove občutke, raziskujejo spolnost, izpostavlje-
ni so določenim tveganjem. Zaradi dojemljivosti za pritisk vrstnikov ter
125
Dekleta doživljajo spletno nadlegovanje precej drugače od fantov. Za
fante lahko rečemo, da se jim zdi nadlegovanje pogosto način zabave, ga
ne jemljejo resno, dekleta pa večinoma doživljajo večje stiske (Tabela 4).
Fantom je ob spletnem nadlegovanju v veliki meri vseeno (33,7 %),
smešno (28,2 %), so jezni (28 %), pravijo, da nadlegovanje nanje nima učin-
ka (20,1 %), oziroma menijo, da gre le za zabavo (17,9 %).
Dekleta pa doživljajo predvsem negativen čustveni odziv. Počutijo se
zaskrbljeno (34, 9 %), jezno (32,5 %), stresno (31,7 %), prestrašeno (25,5 %),
razburjeno (25,2 %), depresivno (23,7 %), nemočno (22,4 %). Tudi med de-
kleti je 22,3 % takih, ki so dejala, da jim je bilo ob nadlegovanju vseeno.
Razprava in zaključek
Mladi so v povezavi s spletnim nadlegovanjem izjemno ranljiva skupina,
saj so zelo izpostavljeni tehnologijam in internetu, so zelo pogosti uporab-
niki družbenih omrežij, kjer se spletno nadlegovanje dogaja najpogosteje.
Dekleta so še posebno ranljiva, saj se jim pogosto spletno nadlegovanje do-
gaja zgolj zato, ker so dekleta.
Spletno spolno nadlegovanje izhaja iz zapletene kombinacije družbe-
nih, vrstniških, partnerskih/intimnih odnosov in razvojnih dejavnikov,
ki jih omogoča digitalna tehnologija. (deShame, 2017). Spletno nadlego-
vanje se dogaja v družbenem kontekstu, kjer razširjena kultura seksuali-
zacije, mizoginije in homofobije pogosto ostaja neobravnavana (Henry
in Powell, 2016). Sramotenje (ang. slut shaming) in okrivljanje žrtev ni-
sta značilna zgolj za najstnike (Pew Research Center, 2014) ali za spletno
nadlegovanje (npr. Hackman et al., 2017), imata pa ključno vlogo pri tem,
kako žrtev doživlja spolno nasilje (meni, da je sam/-a kriv/-a, da se je na-
silje zgodilo). Drugi dejavniki, ki lahko pomembno doprinesejo k margi-
nalizaciji mladih, ki doživljajo spletno spolno nadlegovanje, so rasa, etnič-
na pripadnost, invalidnost, spolna identiteta. Pritisk vrstnikov je v tem
obdobju velik. Čeprav se mladi večinoma držijo predvidenih družbenih
norm in pričakovanih vedenj, pa znotraj mladostniških vrstniških skupin
obstajajo norme in vedenja, še posebno v intimnih odnosih, ki so lahko
tudi drugačne od siceršnjih družbenih norm. Mladi iščejo potrditev sovr-
stnikov in v tem lahko podležejo pritisku skupine, ki pa se ne vede v skla-
du s splošnimi družbenimi normami. Medvrstniški pritisk lahko prispeva
k oblikovanju stališč in vedenja ter normaliziranju potencialno škodlji-
vih vedenj (npr. zgodnja spolna aktivnost, spletno nadlegovanje). Zaznane
kršitve pričakovanih normativov lahko povzročijo sramotenje na spletu.
Obdobje razvoja v odraslost je v splošnem kritično. Ko mladi prehajajo iz
otroštva v odraslost, iščejo nove občutke, raziskujejo spolnost, izpostavlje-
ni so določenim tveganjem. Zaradi dojemljivosti za pritisk vrstnikov ter
125
