Page 7 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 7
Nasilje, šola, družba
Mitja Sardoč
Barbara Japelj Pavešić
Preučevanje nasilja v vzgoji in izobraževanju kot tudi v družbi na-
sploh ima v svetu dolgo tradicijo, saj velja zagotavljanje varnega in
spodbudnega učnega okolja za enega od temeljnih načel šolanja.
Poleg teoretikov, snovalcev politik ter strokovno-pedagoških delavcev
in staršev zagotavljanju varnega in spodbudnega učnega okolja posebno
pozornost namenjajo tudi nekatere izmed najpomembnejših globalnih
»think tank« (npr. Brookings) kot tudi »fact tank« organizacij (npr.
Pew Research Centre), v Sloveniji pa je zagotavljanje varnega in spodbu-
dnega učnega okolja že nekaj let prednostna naloga Ministrstva za izo-
braževanje, znanost in šport.
Kljub temu pa se raziskovanje nasilja v šolah oz. v družbi sooča z vr-
sto problemov in izzivov, ki pomembno vplivajo tako na sam proces razi-
skovanja tega fenomena kakor tudi na snovanje predlogov za zagotavljanje
varnega in spodbudnega učnega okolja. Zaradi vse večje prisotnosti nasilja
v družbi in njegove pojavnosti, skoraj »glorifikacije« v medijih, ki jo naj-
bolje ponazarja prispodoba o »simbiotičnem« razmerju medijev in nasi-
lja, zaradi številnih novih pojavnih oblik nasilja, kot je »kibernetsko« na-
silje predvsem med mladimi, je za preučevanje tega družbenega fenomena
nujna interdisciplinarnost, ki zagotovi razumevanje nasilja izven njegovih
»tradicionalnih« okvirov. Iskanje skupnega imenovalca različnih pojav-
nih oblik nasilja pa se izkaže za vse prej kot enostavno, saj je tudi nasilje v
šolah in med šolajočo mladino – tako v teoriji kakor tudi v »praksi«—
kompleksen fenomen z mnogimi prikritimi dejstvi in povezavami z oseb-
nim dogajanjem mladim v družbi izven območja izobraževanja. Pri tem
5
Mitja Sardoč
Barbara Japelj Pavešić
Preučevanje nasilja v vzgoji in izobraževanju kot tudi v družbi na-
sploh ima v svetu dolgo tradicijo, saj velja zagotavljanje varnega in
spodbudnega učnega okolja za enega od temeljnih načel šolanja.
Poleg teoretikov, snovalcev politik ter strokovno-pedagoških delavcev
in staršev zagotavljanju varnega in spodbudnega učnega okolja posebno
pozornost namenjajo tudi nekatere izmed najpomembnejših globalnih
»think tank« (npr. Brookings) kot tudi »fact tank« organizacij (npr.
Pew Research Centre), v Sloveniji pa je zagotavljanje varnega in spodbu-
dnega učnega okolja že nekaj let prednostna naloga Ministrstva za izo-
braževanje, znanost in šport.
Kljub temu pa se raziskovanje nasilja v šolah oz. v družbi sooča z vr-
sto problemov in izzivov, ki pomembno vplivajo tako na sam proces razi-
skovanja tega fenomena kakor tudi na snovanje predlogov za zagotavljanje
varnega in spodbudnega učnega okolja. Zaradi vse večje prisotnosti nasilja
v družbi in njegove pojavnosti, skoraj »glorifikacije« v medijih, ki jo naj-
bolje ponazarja prispodoba o »simbiotičnem« razmerju medijev in nasi-
lja, zaradi številnih novih pojavnih oblik nasilja, kot je »kibernetsko« na-
silje predvsem med mladimi, je za preučevanje tega družbenega fenomena
nujna interdisciplinarnost, ki zagotovi razumevanje nasilja izven njegovih
»tradicionalnih« okvirov. Iskanje skupnega imenovalca različnih pojav-
nih oblik nasilja pa se izkaže za vse prej kot enostavno, saj je tudi nasilje v
šolah in med šolajočo mladino – tako v teoriji kakor tudi v »praksi«—
kompleksen fenomen z mnogimi prikritimi dejstvi in povezavami z oseb-
nim dogajanjem mladim v družbi izven območja izobraževanja. Pri tem
5
