Page 9 - Pedagoški inštitut, nekaj dejstev. Pedagoški inštitut: Ljubljana 2019
P. 9
sane argumentativne usmeritve, ki določajo smer 7
diskurzivne izmenjave.
Član/ica centra
doc. dr. Janja Žmavc, znanstvena sodelavka, vodja centra
red. prof. dr. Igor Ž. Žagar, znanstveni svetnik, direktor
Pedagoškega inštituta.
Center za družboslovne in antropološke raziskave
v vzgoji in izobraževanje
V središču zanimanja centra so interdisciplinarne tematike,
ki povezujejo humanistične vede in družboslovje. Medsebojne
povezave med vejami antropologij in njihovimi podlagami pa
pomenijo tudi določeno legitimacijo imena Centra, ki v imenu
vsebuje »antropologijo v vzgoji in izobraževanju«. Pedagoška
antropologija kot najsplošnejši del pedagogike izhaja iz tematizacije
predpostavk vzgoje, izobraževanja in znanja oz. vednosti ter je zato
kritična avtorefleksija pedagoških teorij in praks.
V okviru pluralne paradigme interdisciplinarnosti se sodelavke
in sodelavci centra usmerjajo v raziskovanja vzgoje in
izobraževanja, z upoštevanjem sledečih poglavitnih vidikov:
razvijanje demokratične edukacije z demokratično edukacijsko
in politično kulturo;
vpeljevanje in utemeljevanje pomena raziskovanja »spola in
edukacije« kot interdisciplinarnega in multidisciplinarnega
področja, opirajoč se na podmeno, da so akademske meje
hkrati tudi epistemološke meje
reevalvacija obstoječih vednosti skozi povezavo »vednosti in
oblasti« ter prevpraševanje zahodne epistemologije in načinov
pridobivanja vednosti;
preučevanje teoretskih orientacij edukacijskega feminizma;
diskurzivne izmenjave.
Član/ica centra
doc. dr. Janja Žmavc, znanstvena sodelavka, vodja centra
red. prof. dr. Igor Ž. Žagar, znanstveni svetnik, direktor
Pedagoškega inštituta.
Center za družboslovne in antropološke raziskave
v vzgoji in izobraževanje
V središču zanimanja centra so interdisciplinarne tematike,
ki povezujejo humanistične vede in družboslovje. Medsebojne
povezave med vejami antropologij in njihovimi podlagami pa
pomenijo tudi določeno legitimacijo imena Centra, ki v imenu
vsebuje »antropologijo v vzgoji in izobraževanju«. Pedagoška
antropologija kot najsplošnejši del pedagogike izhaja iz tematizacije
predpostavk vzgoje, izobraževanja in znanja oz. vednosti ter je zato
kritična avtorefleksija pedagoških teorij in praks.
V okviru pluralne paradigme interdisciplinarnosti se sodelavke
in sodelavci centra usmerjajo v raziskovanja vzgoje in
izobraževanja, z upoštevanjem sledečih poglavitnih vidikov:
razvijanje demokratične edukacije z demokratično edukacijsko
in politično kulturo;
vpeljevanje in utemeljevanje pomena raziskovanja »spola in
edukacije« kot interdisciplinarnega in multidisciplinarnega
področja, opirajoč se na podmeno, da so akademske meje
hkrati tudi epistemološke meje
reevalvacija obstoječih vednosti skozi povezavo »vednosti in
oblasti« ter prevpraševanje zahodne epistemologije in načinov
pridobivanja vednosti;
preučevanje teoretskih orientacij edukacijskega feminizma;