Page 8 - Pedagoški inštitut, nekaj dejstev. Pedagoški inštitut: Ljubljana 2019
P. 8
Opis centrov
6 Center za diskurzivne študije v vzgoji in izobraževanju
Namen Centra za diskurzivne študije je predvsem preučevanje
komunikacije v vseh njenih razsežnostih, s posebnim poudarkom
na tistih, ki izstopajo v procesu vzgoje in izobraževanja,
obenem pa stalna in postopna gradnja (hevrističnega) modela
komunikacije, ki bo upošteval in spoštoval, učiteljem/učiteljicam
in učenkam/učencem pa pomagal ozavestiti in uporabljati,
tele tri – stopnjevite in medsebojno pogojujoče se –
principe ravnanja z jezikom, sporazumevanja in sporočanja:
Da je jezik vedno naše temeljno orodje, ne le v znanosti, vzgoji
in izobraževanju, temveč tudi – navajamo le nekaj področij –
v ekonomiji, na področju socialnega dela, politologije
(in politike), zunanjih in notranjih odnosov …
V ta namen je potrebno najprej ozavestiti in osebnostno utrditi
(pogosto prezrto) dejstvo, da je pogoj sleherne uspešne
komunikacije nekonfliktnost, ki je predvsem učinek in rezultat
uporabe strategij vljudnosti, s tem pa, posledično, spoštovanja
in neogrožanja posameznikove integritete (in jaza). Raziskave
strategij vljudnosti v jeziku (in če prav razmislimo, kje drugje pa
naj bi potekale in se izražale?) so zadnjih 20 let ena od
prevladujočih tem na področju jezikovne pragmatike, aplikacija
rezultatov pa sega vse od multikulturnih in medkulturnih študij
do diplomacije. V Centru za diskurzivne študije jo obravnavamo
v okviru retorike in argumentacije, ki predstavljata središče
naših raziskav.
Ko ozavestimo vlogo jezika v uspešnem vzpostavljanju in
vzdrževanju komunikacije, je veliko lažje pokazati in prepričati,
da jezik sam vsebuje nekatere elemente, ki pomen že nosijo
s seboj, ne glede na to, kaj mi – njegovi uporabniki – želimo
povedati. V glavnem gre za t.i. argumentativne veznike
(še, šele, že, celo, tudi, ampak, …), ki imajo bistveno
vlogo pri argumentaciji in sklepanju, in pa v leksiko
6 Center za diskurzivne študije v vzgoji in izobraževanju
Namen Centra za diskurzivne študije je predvsem preučevanje
komunikacije v vseh njenih razsežnostih, s posebnim poudarkom
na tistih, ki izstopajo v procesu vzgoje in izobraževanja,
obenem pa stalna in postopna gradnja (hevrističnega) modela
komunikacije, ki bo upošteval in spoštoval, učiteljem/učiteljicam
in učenkam/učencem pa pomagal ozavestiti in uporabljati,
tele tri – stopnjevite in medsebojno pogojujoče se –
principe ravnanja z jezikom, sporazumevanja in sporočanja:
Da je jezik vedno naše temeljno orodje, ne le v znanosti, vzgoji
in izobraževanju, temveč tudi – navajamo le nekaj področij –
v ekonomiji, na področju socialnega dela, politologije
(in politike), zunanjih in notranjih odnosov …
V ta namen je potrebno najprej ozavestiti in osebnostno utrditi
(pogosto prezrto) dejstvo, da je pogoj sleherne uspešne
komunikacije nekonfliktnost, ki je predvsem učinek in rezultat
uporabe strategij vljudnosti, s tem pa, posledično, spoštovanja
in neogrožanja posameznikove integritete (in jaza). Raziskave
strategij vljudnosti v jeziku (in če prav razmislimo, kje drugje pa
naj bi potekale in se izražale?) so zadnjih 20 let ena od
prevladujočih tem na področju jezikovne pragmatike, aplikacija
rezultatov pa sega vse od multikulturnih in medkulturnih študij
do diplomacije. V Centru za diskurzivne študije jo obravnavamo
v okviru retorike in argumentacije, ki predstavljata središče
naših raziskav.
Ko ozavestimo vlogo jezika v uspešnem vzpostavljanju in
vzdrževanju komunikacije, je veliko lažje pokazati in prepričati,
da jezik sam vsebuje nekatere elemente, ki pomen že nosijo
s seboj, ne glede na to, kaj mi – njegovi uporabniki – želimo
povedati. V glavnem gre za t.i. argumentativne veznike
(še, šele, že, celo, tudi, ampak, …), ki imajo bistveno
vlogo pri argumentaciji in sklepanju, in pa v leksiko
