Page 86 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 86
občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk
vrstniškega nasilja in občutek vključenosti v pouk branja ločeno po spolu,
temu pa sledijo rezultati s področja preverjanja istih učinkov ločeno glede
na domače vire za učenje (kot pokazatelj socialno-ekonomskega statusa)
ter status priseljenca učencev in učenk.
4.2.3.1 Razlike po spolu
Občutek pripadnosti šoli se v raziskavi PIRLS 2016 ni pokazal kot znači-
len napovednik bralnih dosežkov učencev in učenk četrtega razreda znot-
raj skupin, ločenih po spolu (tabeli 26 in 27).
Občutek pripadnosti šoli se je pokazal kot značilen napovednik zazna-
vanja doživljanja medvrstniškega nasilja (tabeli 26 in 27) tako pri učencih
kot tudi pri učenkah. Velikost učinka občutka pripadnosti šoli je približ-
no enaka glede na spol, in sicer je eno enoto višja vrednost na lestvici ob-
čutka pripadnosti šoli povezana s povečanjem vrednosti na lestvici zazna-
vanja doživljanja medvrstniškega nasilja za 0,19 pri dekletih, pri fantih pa
za 0,20. Višji rezultat na lestvici občutka pripadnosti šoli torej pomeni viš-
ji rezultat na lestvici zaznavanja doživljanja medvrstniškega nasilja, kar po-
meni, da so učenci in učenke z večjim občutkom pripadnosti šoli poročali
o manj zaznavanja doživljanja medvrstniškega nasilja (na preizkusu PIRLS
2016 višji rezultat na lestvici medvrstniškega nasilja pomeni nižje zaznava-
nje doživljanja medvrstniškega nasilja). Pri dekletih lahko z občutkom pri-
padnosti šoli pojasnimo tri odstotke variabilnosti v vrednosti lestvice za-
znavanja doživljanja medvrstniškega nasilja, pri fantih pa štiri odstotke.
Občutek pripadnosti šoli se je potrdil tudi kot značilen napovednik
občutka vključenosti v pouk branja (tabeli 26 in 27) tako pri učencih kot
tudi pri učenkah. Velikost učinka občutka pripadnosti šoli je nekoliko več-
ji pri fantih, in sicer je eno enoto višja vrednost na lestvici občutka pripa-
dnosti šoli povezana s povečanjem vrednosti na lestvici občutka vključe-
nosti v pouk branja za 0,61 pri dekletih, pri fantih pa za 0,65. Pri dekletih
lahko z občutkom pripadnosti šoli pojasnimo 33 odstotkov variabilnosti v
vrednosti lestvice občutek vključenosti v pouk branja, pri fantih pa 39 od-
stotkov.
86
vrstniškega nasilja in občutek vključenosti v pouk branja ločeno po spolu,
temu pa sledijo rezultati s področja preverjanja istih učinkov ločeno glede
na domače vire za učenje (kot pokazatelj socialno-ekonomskega statusa)
ter status priseljenca učencev in učenk.
4.2.3.1 Razlike po spolu
Občutek pripadnosti šoli se v raziskavi PIRLS 2016 ni pokazal kot znači-
len napovednik bralnih dosežkov učencev in učenk četrtega razreda znot-
raj skupin, ločenih po spolu (tabeli 26 in 27).
Občutek pripadnosti šoli se je pokazal kot značilen napovednik zazna-
vanja doživljanja medvrstniškega nasilja (tabeli 26 in 27) tako pri učencih
kot tudi pri učenkah. Velikost učinka občutka pripadnosti šoli je približ-
no enaka glede na spol, in sicer je eno enoto višja vrednost na lestvici ob-
čutka pripadnosti šoli povezana s povečanjem vrednosti na lestvici zazna-
vanja doživljanja medvrstniškega nasilja za 0,19 pri dekletih, pri fantih pa
za 0,20. Višji rezultat na lestvici občutka pripadnosti šoli torej pomeni viš-
ji rezultat na lestvici zaznavanja doživljanja medvrstniškega nasilja, kar po-
meni, da so učenci in učenke z večjim občutkom pripadnosti šoli poročali
o manj zaznavanja doživljanja medvrstniškega nasilja (na preizkusu PIRLS
2016 višji rezultat na lestvici medvrstniškega nasilja pomeni nižje zaznava-
nje doživljanja medvrstniškega nasilja). Pri dekletih lahko z občutkom pri-
padnosti šoli pojasnimo tri odstotke variabilnosti v vrednosti lestvice za-
znavanja doživljanja medvrstniškega nasilja, pri fantih pa štiri odstotke.
Občutek pripadnosti šoli se je potrdil tudi kot značilen napovednik
občutka vključenosti v pouk branja (tabeli 26 in 27) tako pri učencih kot
tudi pri učenkah. Velikost učinka občutka pripadnosti šoli je nekoliko več-
ji pri fantih, in sicer je eno enoto višja vrednost na lestvici občutka pripa-
dnosti šoli povezana s povečanjem vrednosti na lestvici občutka vključe-
nosti v pouk branja za 0,61 pri dekletih, pri fantih pa za 0,65. Pri dekletih
lahko z občutkom pripadnosti šoli pojasnimo 33 odstotkov variabilnosti v
vrednosti lestvice občutek vključenosti v pouk branja, pri fantih pa 39 od-
stotkov.
86
