Page 84 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 84
občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk
Na področju napovedovanja dosežka na preizkusu iz branja (tabeli 24
in 25) rezultati kažejo, da se je občutek pripadnosti šoli sicer pokazal kot
značilen napovednik dosežkov iz branja pri obeh skupinah dijakov in dija-
kinj, vendar je ta učinek skoraj enkrat večji pri dijakih in dijakinjah, ki so
poročali o statusu priseljenca. Pri dijakih in dijakinjah, ki tega statusa ni-
majo, je eno enoto višja vrednost indeksa občutka pripadnosti šoli poveza-
na s 14 točkami več pri preizkusu iz bralne pismenosti PISA, pri dijakih in
dijakinjah, ki imajo ta status, pa s kar 27 točkami več. Pri dijakih in dijaki-
njah brez statusa priseljenca lahko z občutkom pripadnosti šoli pojasnimo
dva odstotka variabilnosti v dosežku iz branja, pri dijakih in dijakinjah s
statusom priseljenca pa osem odstotkov.
Pri napovedovanju doživljanja medvrstniškega nasilja rezultati (tabe-
li 24 in 25) kažejo, da ima občutek pripadnosti šoli podoben značilen uči-
nek na doživljanje medvrstniškega nasilja tako pri dijakih in dijakinjah, ki
so poročali o statusu priseljenca, kot tudi pri tistih, ki niso. Velikost učin-
ka je znotraj obeh skupin precejšnja, in sicer je eno enoto višja vrednost in-
deksa občutka pripadnosti šoli povezana z zmanjšanjem vrednosti indeksa
medvrstniškega nasilja za –0,33 pri dijakih in dijakinjah brez statusa pri-
seljenca in za –0,32 pri dijakih in dijakinjah s statusom priseljenca. Pri di-
jakih in dijakinjah brez statusa priseljenca lahko z občutkom pripadnosti
šoli pojasnimo osem odstotkov variabilnosti v vrednosti indeksa zaznava-
nja medvrstniškega nasilja, pri dijakih in dijakinjah s statusom priseljen-
ca pa 13 odstotkov.
Občutek pripadnosti šoli se je znotraj obeh skupin dijakov in dijakinj
pokazal kot značilen napovednik tudi v primeru napovedovanja zaznane
učiteljeve socialno-čustvene opore pri pouku slovenščine (tabeli 24 in 25),
pri čemer je velikost učinka občutka pripadnosti šoli večja pri dijakih in di-
jakinjah s statusom priseljenca. Pri slednjih je eno enoto višja vrednost in-
deksa občutka pripadnosti šoli povezana z zvišanjem indeksa zaznavanja
učiteljeve opore za 0,21, pri dijakih in dijakinjah brez statusa priseljenca pa
za 0,11. Pri dijakih in dijakinjah brez statusa priseljenca lahko z občutkom
pripadnosti šoli pojasnimo en odstotek variabilnosti v vrednosti indeksa
zaznavanja učiteljeve opore pri pouku slovenščine, pri dijakih in dijakinjah
s statusom priseljenca pa tri odstotke.
84
Na področju napovedovanja dosežka na preizkusu iz branja (tabeli 24
in 25) rezultati kažejo, da se je občutek pripadnosti šoli sicer pokazal kot
značilen napovednik dosežkov iz branja pri obeh skupinah dijakov in dija-
kinj, vendar je ta učinek skoraj enkrat večji pri dijakih in dijakinjah, ki so
poročali o statusu priseljenca. Pri dijakih in dijakinjah, ki tega statusa ni-
majo, je eno enoto višja vrednost indeksa občutka pripadnosti šoli poveza-
na s 14 točkami več pri preizkusu iz bralne pismenosti PISA, pri dijakih in
dijakinjah, ki imajo ta status, pa s kar 27 točkami več. Pri dijakih in dijaki-
njah brez statusa priseljenca lahko z občutkom pripadnosti šoli pojasnimo
dva odstotka variabilnosti v dosežku iz branja, pri dijakih in dijakinjah s
statusom priseljenca pa osem odstotkov.
Pri napovedovanju doživljanja medvrstniškega nasilja rezultati (tabe-
li 24 in 25) kažejo, da ima občutek pripadnosti šoli podoben značilen uči-
nek na doživljanje medvrstniškega nasilja tako pri dijakih in dijakinjah, ki
so poročali o statusu priseljenca, kot tudi pri tistih, ki niso. Velikost učin-
ka je znotraj obeh skupin precejšnja, in sicer je eno enoto višja vrednost in-
deksa občutka pripadnosti šoli povezana z zmanjšanjem vrednosti indeksa
medvrstniškega nasilja za –0,33 pri dijakih in dijakinjah brez statusa pri-
seljenca in za –0,32 pri dijakih in dijakinjah s statusom priseljenca. Pri di-
jakih in dijakinjah brez statusa priseljenca lahko z občutkom pripadnosti
šoli pojasnimo osem odstotkov variabilnosti v vrednosti indeksa zaznava-
nja medvrstniškega nasilja, pri dijakih in dijakinjah s statusom priseljen-
ca pa 13 odstotkov.
Občutek pripadnosti šoli se je znotraj obeh skupin dijakov in dijakinj
pokazal kot značilen napovednik tudi v primeru napovedovanja zaznane
učiteljeve socialno-čustvene opore pri pouku slovenščine (tabeli 24 in 25),
pri čemer je velikost učinka občutka pripadnosti šoli večja pri dijakih in di-
jakinjah s statusom priseljenca. Pri slednjih je eno enoto višja vrednost in-
deksa občutka pripadnosti šoli povezana z zvišanjem indeksa zaznavanja
učiteljeve opore za 0,21, pri dijakih in dijakinjah brez statusa priseljenca pa
za 0,11. Pri dijakih in dijakinjah brez statusa priseljenca lahko z občutkom
pripadnosti šoli pojasnimo en odstotek variabilnosti v vrednosti indeksa
zaznavanja učiteljeve opore pri pouku slovenščine, pri dijakih in dijakinjah
s statusom priseljenca pa tri odstotke.
84
