Page 82 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 82
občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk
čilen napovednik dosežka iz branja pri dijakih in dijakinjah z visokim so-
cialno-ekonomskim statusom, ne pa tudi pri tistih, ki so poročali o nizkem
socialno-ekonomskem statusu. Pri dijakih in dijakinjah z visokim social-
no-ekonomskim statusom je eno enoto višja vrednost indeksa občutka pri-
padnosti šoli povezana s 13 točkami več pri preizkusu iz branja PISA. Pri
dijakih in dijakinjah z visokim socialno-ekonomskim statusom lahko z
občutkom pripadnosti šoli pojasnimo dva odstotka variabilnosti v dosež-
ku iz branja.
Kot pri ugotavljanju razlik med spoloma ter med dijaki in dijakinjami
z različnim statusom priseljenca se je tudi znotraj skupin dijakov in dija-
kinj z različnim socialno-ekonomskim statusom pokazalo (tabeli 22 in 23),
da je občutek pripadnosti šoli značilen napovednik zaznavanja medvrst-
niškega nasilja, velikost učinka pa je znotraj obeh skupin podobna in pre-
cejšnja. Eno enoto višja vrednost občutka pripadnosti šoli je pri dijakih in
dijakinjah z visokim socialno-ekonomskim statusom povezana z znižan-
jem indeksa zaznavanja medvrstniškega nasilja za –0,40, pri dijakih in di-
jakinjah z nizkim socialno-ekonomskim statusom pa za –0,41. Tako pri
dijakih in dijakinjah z visokim socialno-ekonomskim statusom kot tudi ti-
stih z nizkim socialno-ekonomskim statusom lahko z občutkom pripad-
nosti šoli pojasnimo 12 odstotkov variabilnosti v vrednosti indeksa zazna-
vanja medvrstniškega nasilja.
Na področju napovedovanja zaznane učiteljeve socialno-čustvene
opore pri pouku slovenščine rezultati kažejo, da občutek pripadnosti šoli
nima značilnega učinka na zaznavanje učiteljeve opore pri dijakih in dija-
kinjah z visokim socialno-ekonomskim statusom, se je pa kot značilen na-
povednik pokazal pri dijakih in dijakinjah z nizkim socialno-ekonomskim
statusom (tabeli 22 in 23). Pri slednjih je eno enoto višja vrednost indeksa
občutka pripadnosti šoli povezana z značilnim zvišanjema indeksa zazna-
vanja učiteljeve opore pri pouku slovenščine, in sicer za kar 0,21. Pri dijakih
in dijakinjah z nizkim socialno-ekonomskim statusom lahko z občutkom
pripadnosti šoli pojasnimo tri odstotke variabilnosti v vrednosti indeksa
zaznavanja učiteljeve opore pri pouku slovenščine.
82
čilen napovednik dosežka iz branja pri dijakih in dijakinjah z visokim so-
cialno-ekonomskim statusom, ne pa tudi pri tistih, ki so poročali o nizkem
socialno-ekonomskem statusu. Pri dijakih in dijakinjah z visokim social-
no-ekonomskim statusom je eno enoto višja vrednost indeksa občutka pri-
padnosti šoli povezana s 13 točkami več pri preizkusu iz branja PISA. Pri
dijakih in dijakinjah z visokim socialno-ekonomskim statusom lahko z
občutkom pripadnosti šoli pojasnimo dva odstotka variabilnosti v dosež-
ku iz branja.
Kot pri ugotavljanju razlik med spoloma ter med dijaki in dijakinjami
z različnim statusom priseljenca se je tudi znotraj skupin dijakov in dija-
kinj z različnim socialno-ekonomskim statusom pokazalo (tabeli 22 in 23),
da je občutek pripadnosti šoli značilen napovednik zaznavanja medvrst-
niškega nasilja, velikost učinka pa je znotraj obeh skupin podobna in pre-
cejšnja. Eno enoto višja vrednost občutka pripadnosti šoli je pri dijakih in
dijakinjah z visokim socialno-ekonomskim statusom povezana z znižan-
jem indeksa zaznavanja medvrstniškega nasilja za –0,40, pri dijakih in di-
jakinjah z nizkim socialno-ekonomskim statusom pa za –0,41. Tako pri
dijakih in dijakinjah z visokim socialno-ekonomskim statusom kot tudi ti-
stih z nizkim socialno-ekonomskim statusom lahko z občutkom pripad-
nosti šoli pojasnimo 12 odstotkov variabilnosti v vrednosti indeksa zazna-
vanja medvrstniškega nasilja.
Na področju napovedovanja zaznane učiteljeve socialno-čustvene
opore pri pouku slovenščine rezultati kažejo, da občutek pripadnosti šoli
nima značilnega učinka na zaznavanje učiteljeve opore pri dijakih in dija-
kinjah z visokim socialno-ekonomskim statusom, se je pa kot značilen na-
povednik pokazal pri dijakih in dijakinjah z nizkim socialno-ekonomskim
statusom (tabeli 22 in 23). Pri slednjih je eno enoto višja vrednost indeksa
občutka pripadnosti šoli povezana z značilnim zvišanjema indeksa zazna-
vanja učiteljeve opore pri pouku slovenščine, in sicer za kar 0,21. Pri dijakih
in dijakinjah z nizkim socialno-ekonomskim statusom lahko z občutkom
pripadnosti šoli pojasnimo tri odstotke variabilnosti v vrednosti indeksa
zaznavanja učiteljeve opore pri pouku slovenščine.
82
