Page 80 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 80
občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk
(tabeli 20 in 21), pri čemer je velikost učinka občutka pripadnosti šoli na
dosežek iz branja večja pri fantih. Eno enoto višja vrednost indeksa občutka
pripadnosti šoli je pri dekletih povezana s približno desetimi točkami več
na preizkusu iz branja PISA, pri fantih pa kar z 21 točkami več, kar pred-
stavlja tretjino lestvice bralne pismenosti. Pri dekletih lahko z občutkom
pripadnosti šoli pojasnimo en odstotek variabilnosti v dosežkih iz branja,
pri fantih pa štiri odstotke.
Občutek pripadnosti šoli se je prav tako pokazal kot značilen napo-
vednik zaznavanja medvrstniškega nasilja (tabeli 20 in 21) tako pri fantih
kot tudi pri dekletih. Velikost učinka občutka pripadnosti je sicer nekoliko
večja pri dekletih, in sicer je eno enoto višja vrednost indeksa občutka pri-
padnosti šoli povezana z zmanjšanjem vrednosti indeksa zaznavanja med-
vrstniškega nasilja za –0,35, pri fantih pa za –0,31. V obeh primerih je ve-
likost učinka precejšnja. Pri dekletih lahko z občutkom pripadnosti šoli
pojasnimo enajst odstotkov variabilnosti v vrednosti indeksa zaznavanja
medvrstniškega nasilja, pri fantih pa sedem odstotkov.
Pri ugotavljanju povezanosti med občutkom pripadnosti šoli in za-
znavanjem učiteljeve socialno-čustvene opore pri pouku slovenščine rezul-
tati (tabeli 20 in 21) kažejo, da je občutek pripadnosti šoli značilen napo-
vednik zaznavanja učiteljeve opore tako pri dekletih kot tudi pri fantih.
Velikost učinka je pri obeh spolih podobna in relativno majhna: Pri fantih
je eno enoto višja vrednost indeksa občutka pripadnosti šoli povezana z
zvišanjem indeksa zaznavanja učiteljeve opore za 0,10, pri dekletih pa za
0,12. Tako pri dekletih kot pri fantih lahko z občutkom pripadnosti šoli po-
jasnimo en odstotek variabilnosti v vrednosti indeksa zaznavanja učitelje-
ve opore pri pouku slovenščine.
80
(tabeli 20 in 21), pri čemer je velikost učinka občutka pripadnosti šoli na
dosežek iz branja večja pri fantih. Eno enoto višja vrednost indeksa občutka
pripadnosti šoli je pri dekletih povezana s približno desetimi točkami več
na preizkusu iz branja PISA, pri fantih pa kar z 21 točkami več, kar pred-
stavlja tretjino lestvice bralne pismenosti. Pri dekletih lahko z občutkom
pripadnosti šoli pojasnimo en odstotek variabilnosti v dosežkih iz branja,
pri fantih pa štiri odstotke.
Občutek pripadnosti šoli se je prav tako pokazal kot značilen napo-
vednik zaznavanja medvrstniškega nasilja (tabeli 20 in 21) tako pri fantih
kot tudi pri dekletih. Velikost učinka občutka pripadnosti je sicer nekoliko
večja pri dekletih, in sicer je eno enoto višja vrednost indeksa občutka pri-
padnosti šoli povezana z zmanjšanjem vrednosti indeksa zaznavanja med-
vrstniškega nasilja za –0,35, pri fantih pa za –0,31. V obeh primerih je ve-
likost učinka precejšnja. Pri dekletih lahko z občutkom pripadnosti šoli
pojasnimo enajst odstotkov variabilnosti v vrednosti indeksa zaznavanja
medvrstniškega nasilja, pri fantih pa sedem odstotkov.
Pri ugotavljanju povezanosti med občutkom pripadnosti šoli in za-
znavanjem učiteljeve socialno-čustvene opore pri pouku slovenščine rezul-
tati (tabeli 20 in 21) kažejo, da je občutek pripadnosti šoli značilen napo-
vednik zaznavanja učiteljeve opore tako pri dekletih kot tudi pri fantih.
Velikost učinka je pri obeh spolih podobna in relativno majhna: Pri fantih
je eno enoto višja vrednost indeksa občutka pripadnosti šoli povezana z
zvišanjem indeksa zaznavanja učiteljeve opore za 0,10, pri dekletih pa za
0,12. Tako pri dekletih kot pri fantih lahko z občutkom pripadnosti šoli po-
jasnimo en odstotek variabilnosti v vrednosti indeksa zaznavanja učitelje-
ve opore pri pouku slovenščine.
80
