Page 379 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 379
ličnih vprašalnikih izračunale Spearmanov korelacijski koeficient. Opazimo 379
lahko, da se je le ena povezava izkazala za statistično značilno, in sicer med od-
ločanjem in starostjo prihoda v negativni smeri, višja starost prihoda se pove-
zuje z nizko vrednostjo na dimenziji odločanje.
25.0 Generacija migrantk_ov
Za boljše razumevanje migrantskega ozadja udeleženk_cev smo med seboj
primerjale različne generacije migrantov. Natančneje smo naredile tri skupine,
in sicer so prva tisti_e, ki niso migranti_ke, to pomeni, da so tako učenec_ka oz.
dijak_inja kot tudi oba starša rojeni v Sloveniji, sledijo migranti_ke prve gene-
racije, kar pomeni, da nihče, ne otrok ne starša, niso rojeni v Sloveniji, ampak v
drugi državi, medtem ko je tretja skupina migrantk_ov druge generacije sesta-
vljena iz učenk_cev oz. dijakov_inj, ki so nujno rojeni v Sloveniji, medtem ko je
vsaj eden izmed staršev rojen v drugi državi.
V prvem merjenju je tako v prvi skupini, ki niso migranti_ke, 1634 posame-
znic_kov, v skupini prva generacija migrantk_ov 119 ljudi in v zadnji skupini, v
drugi generaciji migrantk_ov, 208 oseb, pri čemer države rojstva ni podalo 23
udeleženk_cev. V drugem merjenju je v prvi skupini, ki niso migranti_ke, 1584
posameznic_kov, v skupini prva generacija migrantk_ov 113 ljudi in v zadnji
skupini, v drugi generaciji migrantk_ov, 206 oseb, pri čemer države rojstva ni
podalo 312 udeleženk_cev. V tretjem merjenju je v prvi skupini, ki niso migran-
ti_ke, 1215 posameznic_kov, v skupini prva generacija migrantk_ov 85 ljudi in v
zadnji skupini, v drugi generaciji migrantk_ov, pa 158 oseb, 211 oseb podatka o
vsaj enem kraju rojstva (učenec_ka oz. dijak_inja, mama, oče) ni podalo. V četr-
tem merjenju je v prvi skupini, ki niso migranti_ke, 910 posameznic_kov, v sku-
pini prva generacija migrantk_ov 43 ljudi in v zadnji skupini, v drugi generaci-
ji migrantk_ov, pa 84 oseb.
Ker se večina spremenljivk ni porazdeljevala normalno, smo izvedle Kru-
skal-Wallisov test (poročanje vsakega je razvidno za spremenljivkami v okle-
paju). V prvem, drugem in tretjem merjenju smo za ugotavljanje razlik med
skupinami nadalje izvedle še parne primerjave s pomočjo Mann-Whitneyje-
vega testa in za večjo statistično pravilnost prilagodile vrednost pomembnos-
ti (0,05/3 = 0,017). Normalno so se porazdeljevale v prvem in tretjem merjenju
spremenljivka čuječnost, v drugem merjenju spremenljivka anksioznost ter v
četrtem merjenju spremenljivki anksioznost in čuječnost.
lahko, da se je le ena povezava izkazala za statistično značilno, in sicer med od-
ločanjem in starostjo prihoda v negativni smeri, višja starost prihoda se pove-
zuje z nizko vrednostjo na dimenziji odločanje.
25.0 Generacija migrantk_ov
Za boljše razumevanje migrantskega ozadja udeleženk_cev smo med seboj
primerjale različne generacije migrantov. Natančneje smo naredile tri skupine,
in sicer so prva tisti_e, ki niso migranti_ke, to pomeni, da so tako učenec_ka oz.
dijak_inja kot tudi oba starša rojeni v Sloveniji, sledijo migranti_ke prve gene-
racije, kar pomeni, da nihče, ne otrok ne starša, niso rojeni v Sloveniji, ampak v
drugi državi, medtem ko je tretja skupina migrantk_ov druge generacije sesta-
vljena iz učenk_cev oz. dijakov_inj, ki so nujno rojeni v Sloveniji, medtem ko je
vsaj eden izmed staršev rojen v drugi državi.
V prvem merjenju je tako v prvi skupini, ki niso migranti_ke, 1634 posame-
znic_kov, v skupini prva generacija migrantk_ov 119 ljudi in v zadnji skupini, v
drugi generaciji migrantk_ov, 208 oseb, pri čemer države rojstva ni podalo 23
udeleženk_cev. V drugem merjenju je v prvi skupini, ki niso migranti_ke, 1584
posameznic_kov, v skupini prva generacija migrantk_ov 113 ljudi in v zadnji
skupini, v drugi generaciji migrantk_ov, 206 oseb, pri čemer države rojstva ni
podalo 312 udeleženk_cev. V tretjem merjenju je v prvi skupini, ki niso migran-
ti_ke, 1215 posameznic_kov, v skupini prva generacija migrantk_ov 85 ljudi in v
zadnji skupini, v drugi generaciji migrantk_ov, pa 158 oseb, 211 oseb podatka o
vsaj enem kraju rojstva (učenec_ka oz. dijak_inja, mama, oče) ni podalo. V četr-
tem merjenju je v prvi skupini, ki niso migranti_ke, 910 posameznic_kov, v sku-
pini prva generacija migrantk_ov 43 ljudi in v zadnji skupini, v drugi generaci-
ji migrantk_ov, pa 84 oseb.
Ker se večina spremenljivk ni porazdeljevala normalno, smo izvedle Kru-
skal-Wallisov test (poročanje vsakega je razvidno za spremenljivkami v okle-
paju). V prvem, drugem in tretjem merjenju smo za ugotavljanje razlik med
skupinami nadalje izvedle še parne primerjave s pomočjo Mann-Whitneyje-
vega testa in za večjo statistično pravilnost prilagodile vrednost pomembnos-
ti (0,05/3 = 0,017). Normalno so se porazdeljevale v prvem in tretjem merjenju
spremenljivka čuječnost, v drugem merjenju spremenljivka anksioznost ter v
četrtem merjenju spremenljivki anksioznost in čuječnost.
