Page 335 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 335
,004. Največ povezanosti občutijo tisti_e, katerih materni jezik očetov je al-
banščina, sledijo bosanščina, slovenščina in nazadnje srbščina.
Drugo merjenje
Tabela 390: Povprečja in standardna deviacija za kazalnike pozitivnega
razvoja mladih glede na materni jezik očeta v drugem merjenju
Kompetentnost Slovenščina Bosanščina Srbščina Hrvaščina Makedonščina Albanščina
Samozavest M SD M SD M SD M SD M SD M SD
Karakter 3,35 0,71 3,36 0,62 3,17 0,77 3,41 0,80 3,51 0,76 3,81 0,73
Skrb 3,54 0,90 3,79 0,79 3,03 0,79 3,58 1,02 4,06 0,88 4,14 0,79
Povezanost 3,83 0,55 3,99 0,49 3,83 0,54 4,03 0,45 4,27 0,46 4,45 0,49
3,90 0,81 3,98 0,72 3,94 0,84 3,94 0,82 4,29 0,71 4,59 0,43
3,69 0,66 3,74 0,67 3,28 0,64 3,62 0,74 3,91 0,72 4,29 0,53
Samozavest (χ2(5) = 26,94; p < 0,001): slovenščina in albanščina (Z = –3,03; p = 335
0,002), bosanščina in hrvaščina (Z = –3,56; p < 0,001), hrvaščina in makedonšči-
na (Z = –3,07; p = 0,002), hrvaščina in albanščina (Z = –3,74; p < 0,001); vsi os-
tali p > 0,004. Največ samozavesti imajo udeleženci_ke, katerih materni jezik
očetov je albanščina, sledijo makedonščina, bosanščina, hrvaščina in nazad-
nje slovenščina.
Karakter (χ2(5) = 38,39; p < 0,001): slovenščina in albanščina (Z = –4,83; p <
0,001), bosanščina in albanščina (Z = –3,57; p < 0,001), hrvaščina in albanščina
(Z = –3,48; p = 0,001), srbščina in albanščina (Z = –3,18; p = 0,001); vsi ostali p >
0,004. Najvišje povprečje občutijo tisti_e, katerih materni jezik očetov je alban-
ščina, sledijo hrvaščina, bosanščina in nazadnje slovenščina in srbščina, ki ima-
ta enako visoko povprečje.
Skrb (χ2(5) = 18,89; p = 0,002): slovenščina in albanščina (Z = –3,93; p <
0,001), bosanščina in albanščina (Z = –3,31; p = 0,001), srbščina in albanščina (Z
= –3,07; p = 0,002); vsi ostali p > 0,006. Največ skrbi občutijo udeleženci_ke, ka-
terih materni jezik očetov je albanščina, sledijo bosanščina, srbščina in nazad-
nje slovenščina.
Povezanost (χ2(5) = 26,60; p < 0,001): slovenščina in albanščina (Z = –4,09;
p < 0,001), bosanščina in albanščina (Z = –3,27; p = 0,001), hrvaščina in alban-
ščina (Z = –4,35; p < 0,001), srbščina in albanščina (Z = –3,25; p = 0,001); vsi os-
tali p > 0,005. Največ povezanosti občutijo tisti_e, katerih materni jezik očetov
je albanščina, sledijo bosanščina, slovenščina, hrvaščina in nazadnje srbščina.
kvantitativni del: analize vprašalnikov
banščina, sledijo bosanščina, slovenščina in nazadnje srbščina.
Drugo merjenje
Tabela 390: Povprečja in standardna deviacija za kazalnike pozitivnega
razvoja mladih glede na materni jezik očeta v drugem merjenju
Kompetentnost Slovenščina Bosanščina Srbščina Hrvaščina Makedonščina Albanščina
Samozavest M SD M SD M SD M SD M SD M SD
Karakter 3,35 0,71 3,36 0,62 3,17 0,77 3,41 0,80 3,51 0,76 3,81 0,73
Skrb 3,54 0,90 3,79 0,79 3,03 0,79 3,58 1,02 4,06 0,88 4,14 0,79
Povezanost 3,83 0,55 3,99 0,49 3,83 0,54 4,03 0,45 4,27 0,46 4,45 0,49
3,90 0,81 3,98 0,72 3,94 0,84 3,94 0,82 4,29 0,71 4,59 0,43
3,69 0,66 3,74 0,67 3,28 0,64 3,62 0,74 3,91 0,72 4,29 0,53
Samozavest (χ2(5) = 26,94; p < 0,001): slovenščina in albanščina (Z = –3,03; p = 335
0,002), bosanščina in hrvaščina (Z = –3,56; p < 0,001), hrvaščina in makedonšči-
na (Z = –3,07; p = 0,002), hrvaščina in albanščina (Z = –3,74; p < 0,001); vsi os-
tali p > 0,004. Največ samozavesti imajo udeleženci_ke, katerih materni jezik
očetov je albanščina, sledijo makedonščina, bosanščina, hrvaščina in nazad-
nje slovenščina.
Karakter (χ2(5) = 38,39; p < 0,001): slovenščina in albanščina (Z = –4,83; p <
0,001), bosanščina in albanščina (Z = –3,57; p < 0,001), hrvaščina in albanščina
(Z = –3,48; p = 0,001), srbščina in albanščina (Z = –3,18; p = 0,001); vsi ostali p >
0,004. Najvišje povprečje občutijo tisti_e, katerih materni jezik očetov je alban-
ščina, sledijo hrvaščina, bosanščina in nazadnje slovenščina in srbščina, ki ima-
ta enako visoko povprečje.
Skrb (χ2(5) = 18,89; p = 0,002): slovenščina in albanščina (Z = –3,93; p <
0,001), bosanščina in albanščina (Z = –3,31; p = 0,001), srbščina in albanščina (Z
= –3,07; p = 0,002); vsi ostali p > 0,006. Največ skrbi občutijo udeleženci_ke, ka-
terih materni jezik očetov je albanščina, sledijo bosanščina, srbščina in nazad-
nje slovenščina.
Povezanost (χ2(5) = 26,60; p < 0,001): slovenščina in albanščina (Z = –4,09;
p < 0,001), bosanščina in albanščina (Z = –3,27; p = 0,001), hrvaščina in alban-
ščina (Z = –4,35; p < 0,001), srbščina in albanščina (Z = –3,25; p = 0,001); vsi os-
tali p > 0,005. Največ povezanosti občutijo tisti_e, katerih materni jezik očetov
je albanščina, sledijo bosanščina, slovenščina, hrvaščina in nazadnje srbščina.
kvantitativni del: analize vprašalnikov
