Page 273 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 273
ela 298: Povprečja in standardna deviacija za pripadnost, različnost
in prispevanje glede na poreklo mater in očetov iz držav na Balkanu
v tretjem merjenju

Bosna in Mati Hrvaška Bosna in Oče Kosovo
Hercegovina Srbija Kosovo M SD Hercegovina Srbija M SD
M SD M SD M SD
M SD M SD

Pripadnost 3,14 0,55 3,19 0,61 3,15 0,51 2,88 0,54 3,23 0,50 3,27 0,58 3,15 0,51

Različnost 3,23 0,88 3,42 0,81 3,07 1,12 3,56 0,87 3,29 0,86 3,55 0,87 3,18 1,07

Prispevanje 2,66 0,73 2,55 0,49 2,56 0,78 2,34 0,42 2,68 0,71 2,55 0,44 2,56 0,78

Mama: 273
Rezultati Kruskal-Wallisovega testa so pokazali, da pri spremenljivki pripa-
dnost (ki odstopa od normalne porazdelitve) med skupinami, ki so oblikovane
glede na poreklo matere iz ene izmed preverjanih balkanskih držav, ni opaznih
statistično pomembnih razlik (p > 0,113).

Ugotovile smo tudi, da statistično značilnih razlik med skupinami ni moč
opaziti pri nekaterih normalno porazdeljenih spremenljivkah (enosmerna
ANOVA): empatična skrb, anksioznost, COVID-19 anksioznost, čustva, skrbi, od-
ločanje, pripadnost, različnost in prispevanje (vsi p > 0,064).

Statistično pomembne razlike med skupinami je mogoče opaziti le pri
spremenljivki čuječnost (F(3) = 3,43; p = 0,024), zato smo izvedle parne primer-
jave s pomočjo Bonferronijevega post-hoc testa, kjer smo prilagodile mejo sta-
tistične pomembnosti, in sicer je zmanjšana na 0,05/6, kar znaša 0,008. Zara-
di slednjega se nobena parna primerjava ni izkazala za statistično značilno (p
> 0,031).

Oče:
Rezultati Kruskal-Wallisovega testa so pokazali, da pri spremenljivki pripa-
dnost (ki odstopa od normalne porazdelitve) med skupinami, ki so oblikovane
glede na poreklo matere iz ene izmed preverjanih balkanskih držav, ni opaznih
statistično pomembnih razlik (p > 0,072).

Enosmerna ANOVA je pokazala, da med skupinami pri spremenljivkah
empatična skrb, anksioznost, COVID-19 anksioznost, čustva, skrbi, odločanje,
pripadnost, različnost in prispevanje ni statistično pomembnih razlik (vsi p >
0,067).

Statistično pomembne razlike med skupinami je mogoče opaziti le pri
spremenljivki čuječnost (F(2) = 4,22; p = 0,017), zato smo izvedle parne primer-
jave s pomočjo Bonferronijevega post-hoc testa, kjer smo prilagodile mejo sta-
tistične pomembnosti, in sicer je zmanjšana na 0,05/3, kar znaša 0,017. Zaradi
slednjega se je le ena parna primerjava izkazala za statistično značilno, in sicer
Srbija in Kosovo (p > 0,016; vse parne primerjave p > 0,205).

kvantitativni del: analize vprašalnikov
   268   269   270   271   272   273   274   275   276   277   278