Page 263 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 263
ezanost – mati (χ2(3) = 12,29; p = 0,006): statistično značilne razlike so opaz-
ne med državama Kosovo in Hrvaška (Z = –3,01; p = 0,003), kjer Kosovo dosega
višje povprečje; vsi ostali p > 0,068.

ANOVA za kompetentnost, samozavest, karakter in skrb (mati):
Enosmerna ANOVA je pokazala, da med skupinami pri spremenljivkah kom-
petentnost (F(3) = 2,35; p = 0,074), samozavest (F(3) = 1,59; p = 0,192), karakter
(F(3) = 2,54; p = 0,057), skrb (F(3) = 1,12; p = 0,341), ne obstajajo statistično zna-
čilne razlike.

ANOVA za kompetentnost, samozavest, karakter in skrb (oče:):
Enosmerna ANOVA je pokazala, da med skupinami pri spremenljivkah kom-
petentnost (F(3) = 1,88; p = 0,134), samozavest (F(3) = 2,64; p = 0,051), karakter
(F(3) = 2,64; p = 0,051), skrb (F(3) = 2,49; p = 0,061), ne obstajajo statistično zna-
čilne razlike.

Drugo merjenje 263

Tabela 286: Povprečja in standardna deviacija za kazalnike pozitivnega
razvoja mladih glede na poreklo mater in očetov iz držav na Balkanu
v drugem merjenju

Bosna in Mati Hrvaška Bosna in Oče Hrvaška
Hercegovina Srbija Kosovo M SD Hercegovina Srbija Kosovo M SD
M SD M SD M SD M SD
M SD M SD

Kompetentnost 3,38 0,62 3,49 0,79 3,63 0,77 3,22 0,88 3,38 0,62 3,60 0,87 3,73 0,74 3,22 0,47

Samozavest 3,70 0,86 3,74 0,98 4,12 0,84 3,15 1,00 3,70 0,78 3,84 1,06 4,18 0,80 3,31 0,68

Karakter 4,00 0,49 4,11 0,49 4,31 0,60 3,56 0,70 3,99 0,49 4,15 0,47 4,33 0,56 3,70 0,52

Skrb 4,03 0,79 4,06 0,64 4,46 0,64 3,87 0,73 4,00 0,84 4,07 0,68 4,50 0,56 3,48 0,93

Povezanost 3,78 0,63 3,87 0,80 4,21 0,60 3,45 0,55 3,70 0,63 4,03 0,73 4,23 0,58 3,44 0,45

Mama:
Ugotovile smo tudi, da statistično značilnih razlik med skupinami ni moč opa-
ziti pri nekaterih normalno porazdeljenih spremenljivkah (enosmerna ANO-
VA): kompetentnost, samozavest ter skrb (vsi p > 0,067).

Statistično pomembne razlike med skupinami je mogoče opaziti pri ka-
rakterju (F(3) = 5,18; p = 0,002) ter povezanosti (F(3) = 3,01; p = 0,033; parne pri-
merjave p > 0,026). Zato smo izvedle parne primerjave s pomočjo Bonferro-
nijevega post-hoc testa – mejo statistične pomembnosti smo prilagodile, in
sicer je zmanjšana na 0,05/6, kar znaša 0,008. Zaradi slednjega se je samo pri
spremenljivki karakter ena parna primerjava izkazala za statistično značilno,

kvantitativni del: analize vprašalnikov
   258   259   260   261   262   263   264   265   266   267   268