Page 11 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 11
zadja in cilji 11
Projekt Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne zakonitosti v kontekstu migracij
raziskuje vzdolžne razvojne poti pozitivnega razvoja mladih v Sloveniji ter prepoz-
nava posamezne in kontekstualne dejavnike, ki spodbujajo pozitivne izide na ravni
posameznika, šole in družbe in ki lahko preprečijo tvegano ali težavno vedenje. Pro-
jekt s poudarkom na raziskovanju kontekstov v interdisciplinarni perspektivi odsli-
kava interdisciplinarno naravo vzgoje in izobraževanja.
Pozitivni razvoj mladih (Positive Youth Development, PYD) (Lerner, 2007) te-
melji na teoriji odnosnih razvojnih sistemov (angl. relational developmental
system theory), ki se osredotoča na pomen medsebojnega vplivanja posame-
znikovih značilnosti in njegovih kontekstov (npr. šola, družina, skupnost, druž-
ba) (Lerner, 2007). Teorija odnosnih razvojnih sistemov (Overton, 2015) pred-
postavlja, da je treba mlade dojemati in raziskovati kot rezultat dvosmerne
interakcije med posameznikom (notranji viri) in njegovim okoljem (zunanji
viri). Osnovna ideja je, da se bodo mladi pozitivno razvijali, ko bodo njihove
prednosti (notranji viri) usklajene z viri v njihovem okolju (zunanji viri). Tako
bodo pokazatelji pozitivnega razvoja mladih bolj verjetni, tvegano ali težavno
vedenje (npr. zgodnje opuščanje šolanja, agresivnost, anksioznost) bosta manj
pogosta ter prosocialno vedenje in prispevanje bosta bolj prisotna. V projek-
tu raziskujemo vse tri dele modela: 1) razvojne vire, 2) kazalnike pozitivnega ra-
zvoja mladih, 3) tvegana vedenja in prispevanje (PYD-SI-MODEL).
Kazalniki pozitivnega razvoja mladih so operacionalizirani kot 5 C-jev
(Lerner, 2007): kompetentnost (angl. competence), samozavest (angl. confi-
dence), karakter (angl. character), povezanost (angl. connectedness) in skrb
(angl. caring). Kompetentnost je pozitivno mnenje o svojih dejanjih na speci-
Projekt Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne zakonitosti v kontekstu migracij
raziskuje vzdolžne razvojne poti pozitivnega razvoja mladih v Sloveniji ter prepoz-
nava posamezne in kontekstualne dejavnike, ki spodbujajo pozitivne izide na ravni
posameznika, šole in družbe in ki lahko preprečijo tvegano ali težavno vedenje. Pro-
jekt s poudarkom na raziskovanju kontekstov v interdisciplinarni perspektivi odsli-
kava interdisciplinarno naravo vzgoje in izobraževanja.
Pozitivni razvoj mladih (Positive Youth Development, PYD) (Lerner, 2007) te-
melji na teoriji odnosnih razvojnih sistemov (angl. relational developmental
system theory), ki se osredotoča na pomen medsebojnega vplivanja posame-
znikovih značilnosti in njegovih kontekstov (npr. šola, družina, skupnost, druž-
ba) (Lerner, 2007). Teorija odnosnih razvojnih sistemov (Overton, 2015) pred-
postavlja, da je treba mlade dojemati in raziskovati kot rezultat dvosmerne
interakcije med posameznikom (notranji viri) in njegovim okoljem (zunanji
viri). Osnovna ideja je, da se bodo mladi pozitivno razvijali, ko bodo njihove
prednosti (notranji viri) usklajene z viri v njihovem okolju (zunanji viri). Tako
bodo pokazatelji pozitivnega razvoja mladih bolj verjetni, tvegano ali težavno
vedenje (npr. zgodnje opuščanje šolanja, agresivnost, anksioznost) bosta manj
pogosta ter prosocialno vedenje in prispevanje bosta bolj prisotna. V projek-
tu raziskujemo vse tri dele modela: 1) razvojne vire, 2) kazalnike pozitivnega ra-
zvoja mladih, 3) tvegana vedenja in prispevanje (PYD-SI-MODEL).
Kazalniki pozitivnega razvoja mladih so operacionalizirani kot 5 C-jev
(Lerner, 2007): kompetentnost (angl. competence), samozavest (angl. confi-
dence), karakter (angl. character), povezanost (angl. connectedness) in skrb
(angl. caring). Kompetentnost je pozitivno mnenje o svojih dejanjih na speci-
