Page 12 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 12
fičnih področjih (npr. socialna kompetentnost in učna kompetentnost), med-
tem ko je samozavest opredeljena kot notranji občutek pozitivnega samo-
vrednotenja in samoučinkovitosti. Karakter je opredeljen kot posedovanje
etičnih standardov vedenja, ki je skladno z družbenimi in kulturnimi norma-
mi. Povezanost predstavlja preplet pozitivnih vzajemnih odnosov posamezni-
ka z njegovimi oz. njenimi pomembnimi drugimi, institucijami ter skupnostmi.
Skrb združuje empatijo in simpatijo.
Razvojne vire delimo na notranje in zunanje (Benson, 2003). Zunanji viri so
opredeljeni kot podpora (podpora družine, pozitivni družinski odnosi, drugi
odnosi z odraslimi, skrbna soseska, ugodna šolska klima, vključevanje staršev
v šolanje), opolnomočenje (vrednote skupnosti, pomoč drugim, varnost), me-
je in pričakovanja (meje znotraj družine, meje znotraj šole, meje znotraj sosesk,
odrasli vzorniki, pozitivni vpliv vrstnikov, visoka pričakovanja) in konstruktivna
poraba časa (ustvarjalne dejavnosti, mladinski programi, verska skupnost, do-
ma preživet čas). Notranji viri so opredeljeni kot zavezanost k učenju (motivaci-
ja za doseganje uspehov, šolska zavzetost, domača naloga, povezanost s šolo,
12 branje za užitek), pozitivne vrednote (skrb, enakost in socialna pravičnost, inte-
griteta, poštenost, odgovornost, samoobvladovanje), socialne spretnosti (na-
črtovanje in odločanje, medosebne kompetence, kulturne kompetence, upira-
nje pritiskom, mirno reševanje konfliktov), p ozitivna identiteta (osebna moč,
samopodoba, smisel, pozitivno mnenje o osebni prihodnosti).
Model pozitivnega razvoja mladih kaže, da v kolikor se spodbuja pozitiv-
ni razvoj mladih, to kaže na prisotnost razvojnih virov in visoko stopnjo 5 C-jev,
kar vpliva na to, da je pojavnost tveganih in težavnih vedenj nižja (npr. Pittman
idr., 2001). Ugotovitve predhodnih raziskav kažejo bolj zapleten vzorec pozitiv-
nih in negativnih razvojnih poti k tveganemu in težavnemu vedenju (Lewin-Bi-
zan idr., 2010), to pomeni, da so v nekaterih primerih težavna vedenja poveza-
na tudi z visokimi kazalniki pozitivnega razvoja mladih.
V projektu smo povezave med razvojnimi viri, kazalniki pozitivnega ra-
zvoja mladih ter tveganim vedenjem in prispevanjem analizirale na vzorcu
slovenskih mladostnic_kov (več v poglavju Pyd-si-model) ter odnose dodat-
no osvetlile z analizami kontekstov (več v poglavjih Kontekst šole, Kontekst
prehoda, Kontekst migracij, Jezikovni kontekst). V perspektivi pozitivnega
razvoja mladih je namreč močno poudarjena vloga konteksta, zato je mo-
goče domnevati, da so podporni mehanizmi (notranji in zunanji viri) različ-
ni med posamezniki in med različnimi podskupinami posameznikov znotraj
šolskega konteksta. Raziskovanju kontekstov je bila prilagojena tudi meto-
dologija in raziskovalni načrt z načrtom vzorčenja, ki vključuje šole z nizko
in visoko ravnijo tveganja za negativne izide ter s pozornostjo do prehodov
(več v poglavju Metoda).
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
tem ko je samozavest opredeljena kot notranji občutek pozitivnega samo-
vrednotenja in samoučinkovitosti. Karakter je opredeljen kot posedovanje
etičnih standardov vedenja, ki je skladno z družbenimi in kulturnimi norma-
mi. Povezanost predstavlja preplet pozitivnih vzajemnih odnosov posamezni-
ka z njegovimi oz. njenimi pomembnimi drugimi, institucijami ter skupnostmi.
Skrb združuje empatijo in simpatijo.
Razvojne vire delimo na notranje in zunanje (Benson, 2003). Zunanji viri so
opredeljeni kot podpora (podpora družine, pozitivni družinski odnosi, drugi
odnosi z odraslimi, skrbna soseska, ugodna šolska klima, vključevanje staršev
v šolanje), opolnomočenje (vrednote skupnosti, pomoč drugim, varnost), me-
je in pričakovanja (meje znotraj družine, meje znotraj šole, meje znotraj sosesk,
odrasli vzorniki, pozitivni vpliv vrstnikov, visoka pričakovanja) in konstruktivna
poraba časa (ustvarjalne dejavnosti, mladinski programi, verska skupnost, do-
ma preživet čas). Notranji viri so opredeljeni kot zavezanost k učenju (motivaci-
ja za doseganje uspehov, šolska zavzetost, domača naloga, povezanost s šolo,
12 branje za užitek), pozitivne vrednote (skrb, enakost in socialna pravičnost, inte-
griteta, poštenost, odgovornost, samoobvladovanje), socialne spretnosti (na-
črtovanje in odločanje, medosebne kompetence, kulturne kompetence, upira-
nje pritiskom, mirno reševanje konfliktov), p ozitivna identiteta (osebna moč,
samopodoba, smisel, pozitivno mnenje o osebni prihodnosti).
Model pozitivnega razvoja mladih kaže, da v kolikor se spodbuja pozitiv-
ni razvoj mladih, to kaže na prisotnost razvojnih virov in visoko stopnjo 5 C-jev,
kar vpliva na to, da je pojavnost tveganih in težavnih vedenj nižja (npr. Pittman
idr., 2001). Ugotovitve predhodnih raziskav kažejo bolj zapleten vzorec pozitiv-
nih in negativnih razvojnih poti k tveganemu in težavnemu vedenju (Lewin-Bi-
zan idr., 2010), to pomeni, da so v nekaterih primerih težavna vedenja poveza-
na tudi z visokimi kazalniki pozitivnega razvoja mladih.
V projektu smo povezave med razvojnimi viri, kazalniki pozitivnega ra-
zvoja mladih ter tveganim vedenjem in prispevanjem analizirale na vzorcu
slovenskih mladostnic_kov (več v poglavju Pyd-si-model) ter odnose dodat-
no osvetlile z analizami kontekstov (več v poglavjih Kontekst šole, Kontekst
prehoda, Kontekst migracij, Jezikovni kontekst). V perspektivi pozitivnega
razvoja mladih je namreč močno poudarjena vloga konteksta, zato je mo-
goče domnevati, da so podporni mehanizmi (notranji in zunanji viri) različ-
ni med posamezniki in med različnimi podskupinami posameznikov znotraj
šolskega konteksta. Raziskovanju kontekstov je bila prilagojena tudi meto-
dologija in raziskovalni načrt z načrtom vzorčenja, ki vključuje šole z nizko
in visoko ravnijo tveganja za negativne izide ter s pozornostjo do prehodov
(več v poglavju Metoda).
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
