Page 17 - Fanika Krajnc-Vrečko in Jonatan Vinkler (ur.). 2010. Primož Trubar: Ta celi novi testament 1582, Zbrana dela Primoža Trubarja 6. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 17
aslednjih letih okrepil – v obdobju 2010–2012 so načrtovane po ena izdaja za
vsako leto –, se bo spremenil tudi redosled izhajanja posameznih knjig Zbranih del
Primoža Trubarja. Namesto dosedanje sekvence od prve do zadnje knjige Zbranih
del bodo posamezne knjige zbirke odslej izhajale glede na stanje pripravljenosti: tako
bo pričujoči VI. knjigi v naslednjem letu (2011) sledila XI. (»nemški spisi« Primoža
Trubarja), tej pa v letu 2012 VIII. knjiga (Ena dolga predguvor; En regišter, ena kratka
postila, 1557).
Večjih vsebinskih in strukturnih sprememb zbirke ne bo: členitev vsebine (edicija,
aparat, študija) in ekdotična izvedba posameznih knjig Zbranih del Primoža Trubarja
se bosta tudi poslej ravnali po metodologiji in načelih, ki jih je zbirki ob pripravi
I. knjige Zbranih del vtisnil ddr. Igor Grdina, po oblikovalski plati pa se bo izdaja
nekoliko spremenila, kajti odslej bo za likovno podobo Zbranih del Primoža Trubarja
skrbel ing. Primož Orešnik. Likovna reprezentacija izvirnega Trubarjevega tiska iz
16. stoletja bo tudi poslej ostala prepoznavni znak Zbranih del Primoža Trubarja,
zaradi elektronske izdaje pa se bodo spremenili format, platnica, predlist, naslovni
list, kazalo, oblika razlagalnih opomb, oblikovanje spremnih besedil ...
Elektronska izdaja Zbranih del Primoža Trubarja pri Pedagoškem inštitutu temelji
na izkušnjah, ki jih imam s tovrstnim založništvom, in na posebnem ekdotičnem
ter tehnološkem postopkovniku, ki je najdosledneje artikuliran v založniško-
uredniški platformi za digitalno izdajateljstvo, katero sem razvil samostojno in jo v
praksi uspešno implementiral kot Digitalno knjižnico Pedagoškega inštituta (www.
pidigitallibrary.si; Digitalna knjižnica je prva in najpomembnejša tovrstna platforma
za izdajanje znanstvene knjige na Slovenskem).
Zastran VI. knjige Zbranih del Primoža Trubarja, ki prinaša kritično edicijo »zadnje
roke« Trubarjevega bibličnega prevoda Novega testamenta (evangeliji in Apostolska
dela, 1582), katerega je reformator štel za svojo najuspešnejšo prevajalsko storitev
sploh, večjega odstopanja od izhodiščne zasnove ni, razen odločitve, ki zadeva
obseg tekstne kritike. Le-ta bi po izhodiščni ekdotični koncepciji morala zabeležiti
vse tekstovne odmike, ki jih je glede na Trubarjev prevod iz leta 1582 najti v
starejših reformatorjevih objavah istih bibličnih besedil. Za Evangelij po Mateju
bi to pomenilo, da bi morala tekstna kritika upoštevati tudi izdaji iz let 1555 in
1557, v Zbranih delih Primoža Trubarja VI pa bi tako morali biti objavljeni tudi vsi
izvirni Trubarjevi predgovori in komentarji k bibličnim tekstom, ki se razlikujejo
od besedila, izdanega leta 1582. Tak pristop bi občutno zmanjšal preglednost in,
posledično, uporabnost edicije, zato je bila sprejeta odločitev, da se Zbrana dela

17
   12   13   14   15   16   17   18   19   20   21   22