Page 203 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 203
pouk zgodovine in medijska družba v projektu e-story
Sklep
Hitra primerjava prikazov navzočnosti zgodovine v televizijskih progra-
mih in na medmrežju kaže na raznolikost in na podobnosti v sodelujočih
državah. Vsekakor je že na prvi pogled vidno, da imajo v večjih državah ve-
liko večje televizijske korporacije in temu primerne obilnejše produkcije,
pri čemer se v državah z večjimi medijskimi kapacitetami pojavljajo pro-
grami, ki so posebej namenjeni zgodovini, na Madžarskem pa celo pose-
bej pouku zgodovine. Slovenija takega posebnega programa nima, kar pa
razmeroma uspešno rešuje nacionalna javna televizija s svojo lastno pro-
dukcijo zlasti informativnih in dokumentarnih programov. Sicer pa je
očitna primerljiva struktura oddajniških televizij, ki se delijo na »resne«
nacionalne programe, ki vsebujejo več različnih informativnih, dokumen-
tarnih ter umetniških vsebin, in na komercialne programe, ki so name-
njeni predvsem zabavnim vsebinam. Udeleženci projekta E-Story smo se
v svojih prikazih v observatorijih osredotočali predvsem na ponudbe »res-
nih« programov in smo se zgolj sporadično ukvarjali z ideološkimi gesta-
mi v komercialnih programih. Skupna značilnost televizijskih programov
in tudi internetnih vsebin v vseh državah je to, da je tematika druge svetov-
ne vojne središčna, sledijo pa ji tematike prve svetovne vojne ter teme iz re-
centnejših obdobij. V vseh državah, z izjemo Združenega kraljestva, je te-
matika druge svetovne vojne značilno predmet konfliktnih in razlikujočih
se interpretacij. V Španiji je posebnost večja osredotočenost na – ravno tako
kontroverzno – tematiko državljanske vojne. V sodelujočih nekdanjih so-
cialističnih državah se povečujejo razlike v upodobitvah in predstavljanju
mnenj o tranziciji v demokracijo in tržno gospodarstvo. Nadalje je skupna
značilnost vseh televizij v sodelujočih državah še to, da zlasti informativ-
ni programi namenjajo posebno pozornost zgodovinskim dogodkom, ki so
povezani s označevanji zgodovinskih obletnic – najpogosteje v okviru na-
cionalnih praznikov. Nasploh lahko ugotovimo, da je tematika zgodovine
privlačna tako za producente programov kot tudi za gledalce, če sodimo po
nekaterih evidencah gledanosti. Iz zgornjega povzetka opisov stanja v opa-
zovanih medijih je jasno razvidno, da v vsaki državi obstajajo izrazito na-
cionalne teme, ki so lahko predmet poučnih upodobitev ali pa tudi kontro-
verznih interpretativnih in tendencioznih pristopov. Prvemu opazovanju
medijske pokrajine v triletnem ciklu do konca leta 2018 sledita še dve opa-
zovanji, vsako z nekoliko spremenjenim fokusom. Bodoča primerjava bo
tako imela na voljo več evidenc, v samem raziskovalnem procesu pa se tudi
usklajujejo ključne usmeritve opazovanj v okviru »observatorija«.
203
Sklep
Hitra primerjava prikazov navzočnosti zgodovine v televizijskih progra-
mih in na medmrežju kaže na raznolikost in na podobnosti v sodelujočih
državah. Vsekakor je že na prvi pogled vidno, da imajo v večjih državah ve-
liko večje televizijske korporacije in temu primerne obilnejše produkcije,
pri čemer se v državah z večjimi medijskimi kapacitetami pojavljajo pro-
grami, ki so posebej namenjeni zgodovini, na Madžarskem pa celo pose-
bej pouku zgodovine. Slovenija takega posebnega programa nima, kar pa
razmeroma uspešno rešuje nacionalna javna televizija s svojo lastno pro-
dukcijo zlasti informativnih in dokumentarnih programov. Sicer pa je
očitna primerljiva struktura oddajniških televizij, ki se delijo na »resne«
nacionalne programe, ki vsebujejo več različnih informativnih, dokumen-
tarnih ter umetniških vsebin, in na komercialne programe, ki so name-
njeni predvsem zabavnim vsebinam. Udeleženci projekta E-Story smo se
v svojih prikazih v observatorijih osredotočali predvsem na ponudbe »res-
nih« programov in smo se zgolj sporadično ukvarjali z ideološkimi gesta-
mi v komercialnih programih. Skupna značilnost televizijskih programov
in tudi internetnih vsebin v vseh državah je to, da je tematika druge svetov-
ne vojne središčna, sledijo pa ji tematike prve svetovne vojne ter teme iz re-
centnejših obdobij. V vseh državah, z izjemo Združenega kraljestva, je te-
matika druge svetovne vojne značilno predmet konfliktnih in razlikujočih
se interpretacij. V Španiji je posebnost večja osredotočenost na – ravno tako
kontroverzno – tematiko državljanske vojne. V sodelujočih nekdanjih so-
cialističnih državah se povečujejo razlike v upodobitvah in predstavljanju
mnenj o tranziciji v demokracijo in tržno gospodarstvo. Nadalje je skupna
značilnost vseh televizij v sodelujočih državah še to, da zlasti informativ-
ni programi namenjajo posebno pozornost zgodovinskim dogodkom, ki so
povezani s označevanji zgodovinskih obletnic – najpogosteje v okviru na-
cionalnih praznikov. Nasploh lahko ugotovimo, da je tematika zgodovine
privlačna tako za producente programov kot tudi za gledalce, če sodimo po
nekaterih evidencah gledanosti. Iz zgornjega povzetka opisov stanja v opa-
zovanih medijih je jasno razvidno, da v vsaki državi obstajajo izrazito na-
cionalne teme, ki so lahko predmet poučnih upodobitev ali pa tudi kontro-
verznih interpretativnih in tendencioznih pristopov. Prvemu opazovanju
medijske pokrajine v triletnem ciklu do konca leta 2018 sledita še dve opa-
zovanji, vsako z nekoliko spremenjenim fokusom. Bodoča primerjava bo
tako imela na voljo več evidenc, v samem raziskovalnem procesu pa se tudi
usklajujejo ključne usmeritve opazovanj v okviru »observatorija«.
203
