Page 15 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 15
Uvod
Mitja Sardoč
Tako v strokovnih in akademskih razpravah kot tudi v vsakdanji peda-
goški praksi se pogosto soočamo s problemi in izzivi, na katere nimamo
enoznačnega pogleda, še manj pa jasnega ali prepričljivega odgovora. Ka-
kor potrjujejo številni projekti, strategije in iniciative ter primeri »dobrih«
praks, se iskanje enoznačnih odgovorov – kljub povečanemu interesu teo-
retikov, snovalcev politik in pedagoških delavcev – (vse prepogosto) sooča
z vrsto zgrešenih srečanj in zamujenih priložnosti. Zadevo dodatno zaplete
tudi dejstvo, da je odziv politik(ov) v najboljšem primeru enostranski ali pa
dvoumen. Tudi zaradi tega je probleme in izzive v vzgoji ter izobraževanju
potrebno misliti v vsej njihovi kompleksnosti in protislovnosti.
To nalogo z veliko mero uspešnosti opravlja vsebinsko področje raz-
iskovanja. Njegova vloga je v zadnjih nekaj desetletjih vse prej kot obrob-
na ali zanemarljiva: temeljno in aplikativno raziskovanje, mednarodne
primerjalne raziskave izobraževalnih dosežkov, na podatkih in dejstvih
utemeljene politike, vloga in pomen evalvacije kakovosti v sistemu vzgo-
je in izobraževanja ter akcijsko raziskovanje, ki uspešno presega razkorak
med teorijo in prakso – v kolikor jasna oz. določljiva ločnica med obema
razsežnostma, seveda, obstaja –, so samo nekateri izmed indikatorjev vloge
in pomena raziskovanja pri uvajanju sprememb ter novosti v vzgoji in izo-
braževanju.
Kljub temu se raziskovanje v vzgoji in izobraževanju sooča tudi z vrsto
problemov in izzivov. Občutno nižja sredstva, ki se jih zadnja leta name-
15
Mitja Sardoč
Tako v strokovnih in akademskih razpravah kot tudi v vsakdanji peda-
goški praksi se pogosto soočamo s problemi in izzivi, na katere nimamo
enoznačnega pogleda, še manj pa jasnega ali prepričljivega odgovora. Ka-
kor potrjujejo številni projekti, strategije in iniciative ter primeri »dobrih«
praks, se iskanje enoznačnih odgovorov – kljub povečanemu interesu teo-
retikov, snovalcev politik in pedagoških delavcev – (vse prepogosto) sooča
z vrsto zgrešenih srečanj in zamujenih priložnosti. Zadevo dodatno zaplete
tudi dejstvo, da je odziv politik(ov) v najboljšem primeru enostranski ali pa
dvoumen. Tudi zaradi tega je probleme in izzive v vzgoji ter izobraževanju
potrebno misliti v vsej njihovi kompleksnosti in protislovnosti.
To nalogo z veliko mero uspešnosti opravlja vsebinsko področje raz-
iskovanja. Njegova vloga je v zadnjih nekaj desetletjih vse prej kot obrob-
na ali zanemarljiva: temeljno in aplikativno raziskovanje, mednarodne
primerjalne raziskave izobraževalnih dosežkov, na podatkih in dejstvih
utemeljene politike, vloga in pomen evalvacije kakovosti v sistemu vzgo-
je in izobraževanja ter akcijsko raziskovanje, ki uspešno presega razkorak
med teorijo in prakso – v kolikor jasna oz. določljiva ločnica med obema
razsežnostma, seveda, obstaja –, so samo nekateri izmed indikatorjev vloge
in pomena raziskovanja pri uvajanju sprememb ter novosti v vzgoji in izo-
braževanju.
Kljub temu se raziskovanje v vzgoji in izobraževanju sooča tudi z vrsto
problemov in izzivov. Občutno nižja sredstva, ki se jih zadnja leta name-
15
