Page 149 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 149
Povzetek
Pričujoče delo obravnava dve temi, ki sta v slovenskem prostoru in tudi
širše zelo aktualni, tj. vedenjske težave in učna uspešnost. Predstavlja re-
zultate vzdolžne raziskave, v kateri smo ugotavljali, kakšen je odnos med
vedenjskimi težavami in učno uspešnostjo v prvih razredih osnovne šole,
obravnavali pa smo tudi nekatere izbrane napovednike. Obravnavali smo
dve komponenti vedenjskih težav, in sicer vedenje pozunanjenja, ki ga opre-
deljuje vzorec jeze, agresivnosti, egoizma in nasprotovanja, ter vedenje po-
notranjenja, ki ga opredeljuje vzorec relativne potrtosti, anksioznosti, osa-
mljenosti in odvisnosti. Spremljali smo 328 slovenskih otrok iz različnih
slovenskih regij od vstopa v prvi razred do konca drugega razreda; osip je
bil zanemarljiv. V raziskavi so sodelovale tudi njihove mame, vzgojiteljice
in učiteljice. S strukturnim modeliranjem smo pokazali, da sta odsotnost
vedenja ponotranjenja in odsotnost vedenja pozunanjenja pri prvošolcih
vzdolžno prispevali k višji učni uspešnosti drugošolcev. Obratno ni veljajo,
torej učna uspešnost prvošolcev ni pomembno prispevala k odsotnosti te-
žavnega vedenja drugošolcev. Otrokov spol ni pomembno moderiral odno-
sa med vedenjem ponotranjenja in učno uspešnostjo (v modelu z vedenjem
pozunanjenja in učno uspešnostjo niso bili izpolnjeni statistični pogoji za
analizo). Dečki so izražali pomembno več vedenja pozunanjenja, pri vede-
nju ponotranjenja in učni uspešnosti ni bilo razlik med spoloma. Izmed iz-
branih napovednikov so (pred)bralne in matematične kompetentnosti ob
vstopu v šolo najpomembneje in dosledno napovedovale učno uspešnost,
149
Pričujoče delo obravnava dve temi, ki sta v slovenskem prostoru in tudi
širše zelo aktualni, tj. vedenjske težave in učna uspešnost. Predstavlja re-
zultate vzdolžne raziskave, v kateri smo ugotavljali, kakšen je odnos med
vedenjskimi težavami in učno uspešnostjo v prvih razredih osnovne šole,
obravnavali pa smo tudi nekatere izbrane napovednike. Obravnavali smo
dve komponenti vedenjskih težav, in sicer vedenje pozunanjenja, ki ga opre-
deljuje vzorec jeze, agresivnosti, egoizma in nasprotovanja, ter vedenje po-
notranjenja, ki ga opredeljuje vzorec relativne potrtosti, anksioznosti, osa-
mljenosti in odvisnosti. Spremljali smo 328 slovenskih otrok iz različnih
slovenskih regij od vstopa v prvi razred do konca drugega razreda; osip je
bil zanemarljiv. V raziskavi so sodelovale tudi njihove mame, vzgojiteljice
in učiteljice. S strukturnim modeliranjem smo pokazali, da sta odsotnost
vedenja ponotranjenja in odsotnost vedenja pozunanjenja pri prvošolcih
vzdolžno prispevali k višji učni uspešnosti drugošolcev. Obratno ni veljajo,
torej učna uspešnost prvošolcev ni pomembno prispevala k odsotnosti te-
žavnega vedenja drugošolcev. Otrokov spol ni pomembno moderiral odno-
sa med vedenjem ponotranjenja in učno uspešnostjo (v modelu z vedenjem
pozunanjenja in učno uspešnostjo niso bili izpolnjeni statistični pogoji za
analizo). Dečki so izražali pomembno več vedenja pozunanjenja, pri vede-
nju ponotranjenja in učni uspešnosti ni bilo razlik med spoloma. Izmed iz-
branih napovednikov so (pred)bralne in matematične kompetentnosti ob
vstopu v šolo najpomembneje in dosledno napovedovale učno uspešnost,
149
