Page 114 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 6
P. 114
R BUENOS AIRES
Tako so se tri poštna letala iz Patagonije1, Čila in Paragvaja vračala z juga, zahoda in s
severa proti Buenos Airesu. Tam so čakali na njihov tovor, da bi ga lahko okrog polnoči
odposlali z letalom za Evropo.
Trije piloti so vsak za svojim težkemu čolnu podobnim pokrovom motorja izgubljeni v
noči zasanjano razmišljali vsak o svojem letu in se, medtem ko so se bližali velikanskemu
mestu, počasi spuščali vsak s svojega nevihtnega ali mirnega neba, kot se odmaknjeni
kmetje spuščajo s svojih gora.
Rivière, ki je bil odgovoren za celotno dejavnost, je korakal gor in dol po pristajališču
v Buenos Airesu. Zavit je bil v molk, kajti vse do prihoda treh letal je bil ta dan zanj
poln zlih slutenj. Ko so minuto za minuto do njega prihajali telegrami, je imel Rivière
občutek, da nekaj trga iz rok usode, da zmanjšuje polje neznanega in vleče svoje posadke
iz noči na breg.
Eden izmed letaliških delavcev je prišel do Rivièra in mu predal radijsko sporočilo:
Pilot iz Čila sporoča, da je zagledal luči Buenos Airesa.
Dobro.
Kmalu bo Rivière zaslišal to letalo; noč je že predajala eno izmed njih, tako kot nemirno
in skrivnostno morje izvrže na obalo zaklad, ki ga je dolgo premetavalo. In malce pozneje
bo vrnila še drugi dve.
Tedaj bo dela za tisti dan konec. Tedaj bodo šle izmučene posadke spat in nadomestile
jih bodo nove, spočite. Za Rivièra pa še ne bo počitka: zdaj ga bo skrbelo za pošto iz
Evrope. Vedno bo tako. Vedno.
Antoine de Saint-Exupéry. Vol de Nuit. ©Éditions Gallimard
1 Pokrajina v južnem delu Čila in Argentine
114
Tako so se tri poštna letala iz Patagonije1, Čila in Paragvaja vračala z juga, zahoda in s
severa proti Buenos Airesu. Tam so čakali na njihov tovor, da bi ga lahko okrog polnoči
odposlali z letalom za Evropo.
Trije piloti so vsak za svojim težkemu čolnu podobnim pokrovom motorja izgubljeni v
noči zasanjano razmišljali vsak o svojem letu in se, medtem ko so se bližali velikanskemu
mestu, počasi spuščali vsak s svojega nevihtnega ali mirnega neba, kot se odmaknjeni
kmetje spuščajo s svojih gora.
Rivière, ki je bil odgovoren za celotno dejavnost, je korakal gor in dol po pristajališču
v Buenos Airesu. Zavit je bil v molk, kajti vse do prihoda treh letal je bil ta dan zanj
poln zlih slutenj. Ko so minuto za minuto do njega prihajali telegrami, je imel Rivière
občutek, da nekaj trga iz rok usode, da zmanjšuje polje neznanega in vleče svoje posadke
iz noči na breg.
Eden izmed letaliških delavcev je prišel do Rivièra in mu predal radijsko sporočilo:
Pilot iz Čila sporoča, da je zagledal luči Buenos Airesa.
Dobro.
Kmalu bo Rivière zaslišal to letalo; noč je že predajala eno izmed njih, tako kot nemirno
in skrivnostno morje izvrže na obalo zaklad, ki ga je dolgo premetavalo. In malce pozneje
bo vrnila še drugi dve.
Tedaj bo dela za tisti dan konec. Tedaj bodo šle izmučene posadke spat in nadomestile
jih bodo nove, spočite. Za Rivièra pa še ne bo počitka: zdaj ga bo skrbelo za pošto iz
Evrope. Vedno bo tako. Vedno.
Antoine de Saint-Exupéry. Vol de Nuit. ©Éditions Gallimard
1 Pokrajina v južnem delu Čila in Argentine
114
