Page 104 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 6
P. 104
okracija v Atenah je sestavljena iz dveh razmeroma kratkih, a zgoščenih be-
sedil. Prvo spada med razlagalna besedila, čeprav bi prvemu odstavku, če bi ga
obravnavali ločeno, bolj ustrezal termin pripovedni, saj poroča o tem, kdaj se je
nekaj zgodilo, in se pri tem opira na zaporedje dogodkov v življenju neke ose-
be. Vendar pa v kontekstu celotnega besedila A biografski odstavek služi kot
uvod v pomembnejši drugi odstavek, ki Tukidida umešča v kontekst idej in opi-
suje njegovo izvirnost na področju zgodovinopisja. Besedilo A kot celota torej
prinaša razlago konceptov oziroma miselnih konstruktov, kar je značilnost raz-
lagalnih besedil.
Besedilo B je odlomek iz enega od “izmišljenih govorov”, ki jih je napisal Tuki-
did in so omenjeni v besedilu A. Besedilo B je utemeljevalno besedilo; bese-
de naj bi bil izgovoril Periklej v govoru, namenjenem političnemu prepričeva-
nju. Del izziva pri branju celotnega uvodnega besedila je razumevanje razmerja
med obema besediloma: slednje ni eksplicitno navedeno, vendar je o njem mo-
žno sklepati na podlagi zadnjega stavka besedila A in uvoda v besedilo B. Dru-
ge lastnosti, zaradi katerih je uvodno besedilo te naloge verjetno relativno zah-
tevno za 15-letnike, so njegova oddaljenost od vsakdanjih izkušenj, abstraktnost
jezika in formalni jezikovni register, zlasti v opisu Tukididovega pisanja. Po drugi
strani lahko utemeljeno pričakujemo, da je večina dijakov na koncu obveznega
šolanja precej dobro seznanjena z zgodovino kot konceptom in ima nekakšno
predstavo – četudi ne artikulirano – o tem, kaj je demokracija. Avtorji raziska-
ve so ocenili, da ta domnevna podlaga nudi dovolj konteksta, da se dijaki lahko
lotijo pričujoče naloge.
104
sedil. Prvo spada med razlagalna besedila, čeprav bi prvemu odstavku, če bi ga
obravnavali ločeno, bolj ustrezal termin pripovedni, saj poroča o tem, kdaj se je
nekaj zgodilo, in se pri tem opira na zaporedje dogodkov v življenju neke ose-
be. Vendar pa v kontekstu celotnega besedila A biografski odstavek služi kot
uvod v pomembnejši drugi odstavek, ki Tukidida umešča v kontekst idej in opi-
suje njegovo izvirnost na področju zgodovinopisja. Besedilo A kot celota torej
prinaša razlago konceptov oziroma miselnih konstruktov, kar je značilnost raz-
lagalnih besedil.
Besedilo B je odlomek iz enega od “izmišljenih govorov”, ki jih je napisal Tuki-
did in so omenjeni v besedilu A. Besedilo B je utemeljevalno besedilo; bese-
de naj bi bil izgovoril Periklej v govoru, namenjenem političnemu prepričeva-
nju. Del izziva pri branju celotnega uvodnega besedila je razumevanje razmerja
med obema besediloma: slednje ni eksplicitno navedeno, vendar je o njem mo-
žno sklepati na podlagi zadnjega stavka besedila A in uvoda v besedilo B. Dru-
ge lastnosti, zaradi katerih je uvodno besedilo te naloge verjetno relativno zah-
tevno za 15-letnike, so njegova oddaljenost od vsakdanjih izkušenj, abstraktnost
jezika in formalni jezikovni register, zlasti v opisu Tukididovega pisanja. Po drugi
strani lahko utemeljeno pričakujemo, da je večina dijakov na koncu obveznega
šolanja precej dobro seznanjena z zgodovino kot konceptom in ima nekakšno
predstavo – četudi ne artikulirano – o tem, kaj je demokracija. Avtorji raziska-
ve so ocenili, da ta domnevna podlaga nudi dovolj konteksta, da se dijaki lahko
lotijo pričujoče naloge.
104
