Page 62 - Janja Žmavc, Govorniške predvaje, Digitalna knjižnica, Compendia 3
P. 62
govorniške predvaje
kanje in jaz, ki sem bila prej mati mnogim, sedaj nisem mati niti ene-
ga otroka. Bilo bi bolje, ko ne bi nikoli rodila, kakor da sem rodila za
žalost. Tisti, ki so svoje otroke izgubili, so bolj nesrečni kot tisti, ki jih
niso nikoli imeli. To, kar izkusimo, prinaša bolečino ob izgubi.
Joj, moja usoda je podobna očetovi. Tantalova hči sem, ki je živel
med bogovi, a je bil izgnan iz njihove družbe. Kot Tantalova potom-
ka s svojimi nesrečami potrjujem to sorodstvo.5 Bila sem Letojina spre-
mljevalka in to je razlog moje nesreče. Njena družba mi je prinesla iz-
gubo otrok in povezava z boginjo se je zame končala kot poguba. Pre-
den sem postala Letojina tekmica, sem bila zavidanja vredna mati, a se-
daj ko sem postala slavna, sem izgubila potomstvo, ki sem ga pred to
preizkušnjo imela v obilju. Zdaj so mrtvi oboji – moji sinovi in hčere in
bolj kot sem bila ponosna na njih, brezupnejša je moja bolečina.
Kam naj se obrnem? Česa naj se oprimem? Kakšna grobnica bo za-
dostovala za pogubo tolikih mrtvih otrok? Moje časti so končale v ne-
srečah. A zakaj objokujem te stvari, če lahko bogove prosim za spre-
membo narave? En sam izhod vidim iz svoje pogube: da se pridružim
stvarem, ki ne čutijo. In vendar se bojim, da bom tudi v takšni obliki
še vedno jokala.
(Aftonij, 36)
62
5 V grški mitologiji je bil Tantal sin Zevsa in Titanide Pluto. Ker je razsrdil bogove, so ga vrgli v
podzemlje in ga kaznovali z žejo in lakoto. Ena od različic kazni pravi, da je stal pod drevesom in do
pasu v vodi. Kadar se je hotel dotakniti sadežev, je veter zanihal vejo vstran, in kadar je hotel zajeti
vodo, je ta presahnila. To so tako imenovane Tantalove muke.
kanje in jaz, ki sem bila prej mati mnogim, sedaj nisem mati niti ene-
ga otroka. Bilo bi bolje, ko ne bi nikoli rodila, kakor da sem rodila za
žalost. Tisti, ki so svoje otroke izgubili, so bolj nesrečni kot tisti, ki jih
niso nikoli imeli. To, kar izkusimo, prinaša bolečino ob izgubi.
Joj, moja usoda je podobna očetovi. Tantalova hči sem, ki je živel
med bogovi, a je bil izgnan iz njihove družbe. Kot Tantalova potom-
ka s svojimi nesrečami potrjujem to sorodstvo.5 Bila sem Letojina spre-
mljevalka in to je razlog moje nesreče. Njena družba mi je prinesla iz-
gubo otrok in povezava z boginjo se je zame končala kot poguba. Pre-
den sem postala Letojina tekmica, sem bila zavidanja vredna mati, a se-
daj ko sem postala slavna, sem izgubila potomstvo, ki sem ga pred to
preizkušnjo imela v obilju. Zdaj so mrtvi oboji – moji sinovi in hčere in
bolj kot sem bila ponosna na njih, brezupnejša je moja bolečina.
Kam naj se obrnem? Česa naj se oprimem? Kakšna grobnica bo za-
dostovala za pogubo tolikih mrtvih otrok? Moje časti so končale v ne-
srečah. A zakaj objokujem te stvari, če lahko bogove prosim za spre-
membo narave? En sam izhod vidim iz svoje pogube: da se pridružim
stvarem, ki ne čutijo. In vendar se bojim, da bom tudi v takšni obliki
še vedno jokala.
(Aftonij, 36)
62
5 V grški mitologiji je bil Tantal sin Zevsa in Titanide Pluto. Ker je razsrdil bogove, so ga vrgli v
podzemlje in ga kaznovali z žejo in lakoto. Ena od različic kazni pravi, da je stal pod drevesom in do
pasu v vodi. Kadar se je hotel dotakniti sadežev, je veter zanihal vejo vstran, in kadar je hotel zajeti
vodo, je ta presahnila. To so tako imenovane Tantalove muke.
