Page 66 - Janja Žmavc, Govorniške predvaje, Digitalna knjižnica, Compendia 3
P. 66
govorniške predvaje

vezano s konkretno osebo in posledično s specifičnimi okoliščinami,
v katere je ta oseba postavljena. Slednje je temeljna značilnost sodnega
govorništva, kjer se običajno ugotavlja preteklo dejanje, to je, denimo,
kaj (konkretno) se je zgodilo in kdo je (konkretni) storilec dejanja. Na
drugi strani se je teza kot del predvaj ukvarjala z »dobrimi« in »slabi-
mi« stranmi nekega splošnega problema, povezanega s človekovim de-
lovanjem (politika) ali z vprašanji, ki se dotikajo splošnosti na ravni fi-
lozofske oziroma znanstvene obravnave (teorija). Vprašanja koristi in
slabosti ne glede na politični ali znanstveni kontekst sodijo v zvrst sve-
tovalnega govorništva in so vedno (tudi implicitno) usmerjena v priho-
dnost. Če so učenci v deklamacijah stopali v svet sodnega govorništva,
so torej v progimnazmih, natančneje z vajo o tezi, pridobivali prve iz-
kušnje s svetovalnim govorništvom.1

Cilj:
Trditev se v uporabi elementov za konstrukcijo argumentov nave-
zuje na topos, kjer so podana vsebinska izhodišča za obravnavo splošnih
tem na ravni družbenega vrednotenja.2 Na drugi strani ponovno vpe-
ljuje urjenje v razširjanju in strukturi, ki je tukaj zlasti v funkciji pripra-
ve na argumentativni del. Operativni cilji vaje so:
66 o Učinkovito razširjanje splošne trditve: principi konstrukcije bese-
dila, ki so podrejeni utemeljevanju trditve.
o Strukturiran prikaz: osnovna štiridelna struktura, ki jo sestavljajo
kratek uvod – usmeritev pozornosti, pripoved – predstavitev pro-
blema, osrednji – argumentativni del in zaključek – povzetek in
poziv.
o Utemeljevanje/izpodbijanje: izmenično navajanje utemeljenih tr-
ditev (teza) in protitrditev (antiteza).
o Konstrukcija argumentov na podlagi določenih vsebinskih izho-
dišč ((ne)zakonito, (ne)pravično, (ne)primerno, (ne)koristno, (ne)
uporabno, (ne)spodobno, posledice).
Naloga:
V pisni obliki preučite eno od spodaj navedenih splošnih trditev,
tako da boste predstavili obe strani (trditev in protitrditev). Pri pisanju
upoštevajte takle vrstni red:

1 Več o značilnostih govorniških zvrsti pišemo v Žmavc (2009a).
2 Nekaj o splošnih načinih obravnave dane teme ste lahko izvedeli že v poglavju, kjer je predstavljena

vaja topos.
   61   62   63   64   65   66   67   68   69   70   71