Page 269 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 269
venskega parlamenta in ko se je v njem nekim na srečo
ne dolgo trajajočim poslancem zdelo duhovito, da je eden
od njih v »hram slovenske demokracije«, kar smo takrat še
verjeli, da je res, prinesel banane. Dvajset let po začetku slo-
venske samostojnosti se je v slovenski politiki guncanje afen
razpaslo veliko bolj, kot so si nekoč lahko predstavljali naj-
večji pesimisti. Pri čemer političnim afnam zvesto asistira-
mo tudi mnogi volivci pa seveda novinarji, ki na koncu iz-
pademo največje opice.
Zadnje dni so nas politiki namreč spet speljali v navide-
zni položaj, ko se je zazdelo, da lahko država zdaj zdaj pro-
pade. Pa ne morda zaradi vse večje brezposelnosti, nezado-
voljstva ob predlagani pokojninski ali zdravstveni reformi,
zavoljo študentskega nezadovoljstva, bednih plač... Strašna
katastrofa je menda grozila Sloveniji, ker je najmanjša koali-
cijska stranka zagrozila, da bo zapustila vladajočo združbo.
V tej zgodbi, ki ima sicer tudi pomembno vsebino, so pada-
le tako težke besede, da se je zdelo, da SD in LDS nikakor
več ne moreta delovati skupaj. Glavna igralca v njej sta na-
mreč uporabljala težke besede. To še posebej velja za Kata-
rino Kresal, ki je Pahorju skorajda direktno očitala nespo-
sobnost, ko je v intervjuju za Dnevnikov Objektiv na pri-
mer rekla: »Mislim, da bi lahko delali veliko bolje, kot dela-
mo.« Pri tem je mislila na vlado in seveda na njenega pred-
sednika, ki mu slabo vodenje svoje ekipe očitajo z vseh stra-
ni. Še najmanj pravzaprav z opozicijske. Očitno je Janši kar
prav, da se Pahor cvre na majhnem koalicijskem ognju in da
mu nanj ni treba prilivati olja, kajti javni ugled vlade tudi
brez tega nezadržno pada. Ko se je na koncu zadeva razple-
tla dokaj mirno - nihče ne ve, kako dolgo bo trajal razplet
zgodbe z Brezigarjevo, ki je bila povod za zadnji veliki spor -,
»zanesljivi zmagovalec bodočih parlamentarnih volitev« in
»zelo možni Pahorjev partner v bodoči veliki koaliciji« ni
bil najbolj zadovoljen. Da čaka predsednika vlade in stranke
ne dolgo trajajočim poslancem zdelo duhovito, da je eden
od njih v »hram slovenske demokracije«, kar smo takrat še
verjeli, da je res, prinesel banane. Dvajset let po začetku slo-
venske samostojnosti se je v slovenski politiki guncanje afen
razpaslo veliko bolj, kot so si nekoč lahko predstavljali naj-
večji pesimisti. Pri čemer političnim afnam zvesto asistira-
mo tudi mnogi volivci pa seveda novinarji, ki na koncu iz-
pademo največje opice.
Zadnje dni so nas politiki namreč spet speljali v navide-
zni položaj, ko se je zazdelo, da lahko država zdaj zdaj pro-
pade. Pa ne morda zaradi vse večje brezposelnosti, nezado-
voljstva ob predlagani pokojninski ali zdravstveni reformi,
zavoljo študentskega nezadovoljstva, bednih plač... Strašna
katastrofa je menda grozila Sloveniji, ker je najmanjša koali-
cijska stranka zagrozila, da bo zapustila vladajočo združbo.
V tej zgodbi, ki ima sicer tudi pomembno vsebino, so pada-
le tako težke besede, da se je zdelo, da SD in LDS nikakor
več ne moreta delovati skupaj. Glavna igralca v njej sta na-
mreč uporabljala težke besede. To še posebej velja za Kata-
rino Kresal, ki je Pahorju skorajda direktno očitala nespo-
sobnost, ko je v intervjuju za Dnevnikov Objektiv na pri-
mer rekla: »Mislim, da bi lahko delali veliko bolje, kot dela-
mo.« Pri tem je mislila na vlado in seveda na njenega pred-
sednika, ki mu slabo vodenje svoje ekipe očitajo z vseh stra-
ni. Še najmanj pravzaprav z opozicijske. Očitno je Janši kar
prav, da se Pahor cvre na majhnem koalicijskem ognju in da
mu nanj ni treba prilivati olja, kajti javni ugled vlade tudi
brez tega nezadržno pada. Ko se je na koncu zadeva razple-
tla dokaj mirno - nihče ne ve, kako dolgo bo trajal razplet
zgodbe z Brezigarjevo, ki je bila povod za zadnji veliki spor -,
»zanesljivi zmagovalec bodočih parlamentarnih volitev« in
»zelo možni Pahorjev partner v bodoči veliki koaliciji« ni
bil najbolj zadovoljen. Da čaka predsednika vlade in stranke
