Page 177 - Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja 11
P. 177
Predgovor 159. Vid (Veit) Khisel je bil
oče Janeza Khisla in stari
Po presoji vsega tega sem naše stare in nove oče Jurija Khisla, kateremu
slovenske duhovne pesmi in psalme (po kate- je bilo namenjeno posvetilo
rih je naša mladež in preprosto ljudstvo, hvala pesmaric iz let 1568, 1574,
Bogu, bilo poučeno in utrjeno v pravi veri, ka- 1579 in 1584. Vid Khisel je
tekizmu in vseh božjih službah) ponovno na bil mestni sodnik in župan
novo pregledal, korigiral, nekaj dodal ter z v Ljubljani, poslanec in
lastnimi novimi notami opremil in dal v tisk. blagajnik kranjskega
Zato resnično upam, da bodo naši nasledniki deželnega zbora. Zgradil
to pesmarico pobožno, Bogu v čast za utrditev je grad Fužine (Kaltenb-
in širitev prave Cerkve uporabljali ter po njej runn), bil lastnik mlina na
prepevali. Ljubljanici, tovarne stekla
in papirja. Pozneje je postal
Moj, v Kristusu ljubi, mladi gospod Jurij, cesarski svetnik, dvorni
ker je tvoj pobožni in razumni gospod stari svetnik nadvojvode in vo-
oče, plemeniti in častitljivi pokojni gospod jni upravitelj na hrvaški in
Vid Kisel itd. bil zelo naklonjen božji bese- jadranski meji, predsednik
di, vsem krepostim in umetnostim, še pose- dvorne pisarne, vitez in
bej pa glasbi, je, ko je bil poslanec in bla- baron. V letih 1566 in 1567
gajnik častitljive dežele Kranjske, ob tem pa je zasedal položaj deželnega
mnogo let zapored tudi župan glavnega upravitelja na Kranjskem.
mesta Ljubljane,159 nagovoril gospode in de- Bil je velik podpornik in
želane pa tudi meščane k temu, da so ple- pospeševalec mlade sloven-
menitega in zelo izobraženega v jezikih in ske književnosti, znanosti in
umetnostih, posebno pa v glasbi zelo izku- umetnosti (O. Sakrausky, n.d.
šenega in razgledanega magistra Leonhar- 455, op. 26).
da Budino,160 mojega ljubega znanca, sprejeli
za posebnega osebnega učitelja svojih otrok, 160. Leonhard Budina je
poleg njega pa še štiri v umetnosti igranja na bil od 1531 latinski šolski
razne instrumente, godala in bobne pa tudi upravitelj v Ljubljani, 1563
telovadbe vešče umetnike. prvi rektor evangeličanske
deželne šole, po upokojitvi
177 1566 pa prevajalec za latinski
jezik. Užival je posebno nak-
lonjenost družine Khisl.
oče Janeza Khisla in stari
Po presoji vsega tega sem naše stare in nove oče Jurija Khisla, kateremu
slovenske duhovne pesmi in psalme (po kate- je bilo namenjeno posvetilo
rih je naša mladež in preprosto ljudstvo, hvala pesmaric iz let 1568, 1574,
Bogu, bilo poučeno in utrjeno v pravi veri, ka- 1579 in 1584. Vid Khisel je
tekizmu in vseh božjih službah) ponovno na bil mestni sodnik in župan
novo pregledal, korigiral, nekaj dodal ter z v Ljubljani, poslanec in
lastnimi novimi notami opremil in dal v tisk. blagajnik kranjskega
Zato resnično upam, da bodo naši nasledniki deželnega zbora. Zgradil
to pesmarico pobožno, Bogu v čast za utrditev je grad Fužine (Kaltenb-
in širitev prave Cerkve uporabljali ter po njej runn), bil lastnik mlina na
prepevali. Ljubljanici, tovarne stekla
in papirja. Pozneje je postal
Moj, v Kristusu ljubi, mladi gospod Jurij, cesarski svetnik, dvorni
ker je tvoj pobožni in razumni gospod stari svetnik nadvojvode in vo-
oče, plemeniti in častitljivi pokojni gospod jni upravitelj na hrvaški in
Vid Kisel itd. bil zelo naklonjen božji bese- jadranski meji, predsednik
di, vsem krepostim in umetnostim, še pose- dvorne pisarne, vitez in
bej pa glasbi, je, ko je bil poslanec in bla- baron. V letih 1566 in 1567
gajnik častitljive dežele Kranjske, ob tem pa je zasedal položaj deželnega
mnogo let zapored tudi župan glavnega upravitelja na Kranjskem.
mesta Ljubljane,159 nagovoril gospode in de- Bil je velik podpornik in
želane pa tudi meščane k temu, da so ple- pospeševalec mlade sloven-
menitega in zelo izobraženega v jezikih in ske književnosti, znanosti in
umetnostih, posebno pa v glasbi zelo izku- umetnosti (O. Sakrausky, n.d.
šenega in razgledanega magistra Leonhar- 455, op. 26).
da Budino,160 mojega ljubega znanca, sprejeli
za posebnega osebnega učitelja svojih otrok, 160. Leonhard Budina je
poleg njega pa še štiri v umetnosti igranja na bil od 1531 latinski šolski
razne instrumente, godala in bobne pa tudi upravitelj v Ljubljani, 1563
telovadbe vešče umetnike. prvi rektor evangeličanske
deželne šole, po upokojitvi
177 1566 pa prevajalec za latinski
jezik. Užival je posebno nak-
lonjenost družine Khisl.
