Page 146 - Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja 11
P. 146
Predgovor
108. Prim. 1 Mz 18,19. 1 Mz 18.108 govori o Abrahamu: 108»Zapovedal bo svojim otrokom in hiši,
naj ne zapustijo Gospodove poti ter ravnajo tako, kot je
109. 1 Mz 18,9: Izbral sem pravično in dobro.«109 Preroki so imeli svoje učence, apostol
ga, da bo zapovedal svojim 2 Kr 5; 6; in evangelist Janez je pisal za110 otroke in mladostnike. Prvi
sinovom in svoji hiši za njim, 2 Jn 2;
Apd 20;109
naj se držijo gospodove Evz., knj. 6,
poti in ravnajo v skladu s pogl. 5, 12, kristjani so svoje otroke tudi ponoči vodili k pridigam ter
pravičnostjo in pravico; tako 1.5.110 jim najemali posebne učitelje, kot so111 Panten, Origin in
bo Gospod izpolnil Abrahamu, drugi, ki so jih poučevali o katekizmu.112 Stari cesarji, kralji
in knezi so ustanavljali visoke in druge šole, vzgojne zavo-
kar mu je obljubil. de, stolnice in samostane, da bi v njih mlade poučevali in jih
seznanjali z božjo besedo.
110. Prim. 2 Kr 5,23; Kakšne113 sadove je pri mladini obrodilo to poučevanje, ni
2 Kr 6,22–23; 2 Jn 2,1–28; 1 Mz 22; 37; vidno le pri Izaku, Jožefu, Samuelu, Tobijevem sinu Da-
39; 1 Sam 2;
Apd 20,20–28. 3; Dan 1; 3;
6; 13; 2 Mkb
111. Sveti Evzebij iz Ercellija, 7.113 nijelu in njegovih treh tovariših, Suzani in Makabejinih
škof (ok. 283–371). Doma je sedmerih sinovih, za njimi pa pri mnogo tisočih mladih
bil iz otoka Sardinije, a je že mučencih, ki so se trpljenju in smrti navkljub upirali straš-
nim skušnjavam hudiča, lastnega mesa, posvetnemu pusto-
v mladih letih odšel v Rim. šenju in divjanju ter so po svobodni volji vztrajali v veri in
Tam je bil krščen in posvečen zvestobi Bogu. Kakšno korist ter koliko dobrega ima poz-
navanje katekizma za mlade in stare v vseh deželah sveta,
v duhovnika ter bil lektor pa vidimo ter spoznavamo vsak dan tudi v teh naših časih.
rimske duhovščine. L. 340 je Po temeljitem preudarku vsega tega sem dal katekizem s
postal škof v mestu Vercelli, kratkimi razlagami doktorja Luthra in gospoda Brenza114
kjer je bilo močno razširjeno ponovno natisniti v različnih oblikah. Da pa bi se naša
mladina iz njega naučila tudi brati in razumeti nemški je-
arijanstvo, ki je Kristusu zik, sem ga sestavil (ne glede na to, da se zgradba povsod
odrekalo resnično in popol-
no božjo naravo. Boril se je
proti temu nauku, zato so ga
pregnali v Malo Azijo. Takrat
se je srečal s sv. Atanazijem,
ki je bil odločen nasprotnik
arijanstva. Cesar Julijan
Odpadnik je l. 361 vsem
izgnanim škofom dovolil, da
se vrnejo domov. Računal
je na njihovo medsebojno
obračunavanje. Vendar se je
motil, saj so na sinodi l. 362
obsodili arijanstvo.
112. Pantaenus, Clemens,
Origines, Eraclos in Dionisios
so delovali proti koncu 2.
in v začetku 3. stoletja na
verski šoli v Aleksandriji kot
vodje in učitelji, prim.
M. Rupel, SPP, 422.
113. Prim. 1 Mz 22,6–8; 37,10;
39,7–11; 1 Sam 2,12–28; 3,1-
20; Dan 1,8–9.17; 3,16–18;
6,11–12; 12,2–3;
2 Mkb 7,1–42.
114. Glej O. Sakrausky,
n. d. 364, op. 5.
146
108. Prim. 1 Mz 18,19. 1 Mz 18.108 govori o Abrahamu: 108»Zapovedal bo svojim otrokom in hiši,
naj ne zapustijo Gospodove poti ter ravnajo tako, kot je
109. 1 Mz 18,9: Izbral sem pravično in dobro.«109 Preroki so imeli svoje učence, apostol
ga, da bo zapovedal svojim 2 Kr 5; 6; in evangelist Janez je pisal za110 otroke in mladostnike. Prvi
sinovom in svoji hiši za njim, 2 Jn 2;
Apd 20;109
naj se držijo gospodove Evz., knj. 6,
poti in ravnajo v skladu s pogl. 5, 12, kristjani so svoje otroke tudi ponoči vodili k pridigam ter
pravičnostjo in pravico; tako 1.5.110 jim najemali posebne učitelje, kot so111 Panten, Origin in
bo Gospod izpolnil Abrahamu, drugi, ki so jih poučevali o katekizmu.112 Stari cesarji, kralji
in knezi so ustanavljali visoke in druge šole, vzgojne zavo-
kar mu je obljubil. de, stolnice in samostane, da bi v njih mlade poučevali in jih
seznanjali z božjo besedo.
110. Prim. 2 Kr 5,23; Kakšne113 sadove je pri mladini obrodilo to poučevanje, ni
2 Kr 6,22–23; 2 Jn 2,1–28; 1 Mz 22; 37; vidno le pri Izaku, Jožefu, Samuelu, Tobijevem sinu Da-
39; 1 Sam 2;
Apd 20,20–28. 3; Dan 1; 3;
6; 13; 2 Mkb
111. Sveti Evzebij iz Ercellija, 7.113 nijelu in njegovih treh tovariših, Suzani in Makabejinih
škof (ok. 283–371). Doma je sedmerih sinovih, za njimi pa pri mnogo tisočih mladih
bil iz otoka Sardinije, a je že mučencih, ki so se trpljenju in smrti navkljub upirali straš-
nim skušnjavam hudiča, lastnega mesa, posvetnemu pusto-
v mladih letih odšel v Rim. šenju in divjanju ter so po svobodni volji vztrajali v veri in
Tam je bil krščen in posvečen zvestobi Bogu. Kakšno korist ter koliko dobrega ima poz-
navanje katekizma za mlade in stare v vseh deželah sveta,
v duhovnika ter bil lektor pa vidimo ter spoznavamo vsak dan tudi v teh naših časih.
rimske duhovščine. L. 340 je Po temeljitem preudarku vsega tega sem dal katekizem s
postal škof v mestu Vercelli, kratkimi razlagami doktorja Luthra in gospoda Brenza114
kjer je bilo močno razširjeno ponovno natisniti v različnih oblikah. Da pa bi se naša
mladina iz njega naučila tudi brati in razumeti nemški je-
arijanstvo, ki je Kristusu zik, sem ga sestavil (ne glede na to, da se zgradba povsod
odrekalo resnično in popol-
no božjo naravo. Boril se je
proti temu nauku, zato so ga
pregnali v Malo Azijo. Takrat
se je srečal s sv. Atanazijem,
ki je bil odločen nasprotnik
arijanstva. Cesar Julijan
Odpadnik je l. 361 vsem
izgnanim škofom dovolil, da
se vrnejo domov. Računal
je na njihovo medsebojno
obračunavanje. Vendar se je
motil, saj so na sinodi l. 362
obsodili arijanstvo.
112. Pantaenus, Clemens,
Origines, Eraclos in Dionisios
so delovali proti koncu 2.
in v začetku 3. stoletja na
verski šoli v Aleksandriji kot
vodje in učitelji, prim.
M. Rupel, SPP, 422.
113. Prim. 1 Mz 22,6–8; 37,10;
39,7–11; 1 Sam 2,12–28; 3,1-
20; Dan 1,8–9.17; 3,16–18;
6,11–12; 12,2–3;
2 Mkb 7,1–42.
114. Glej O. Sakrausky,
n. d. 364, op. 5.
146
