Page 83 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 83
Pred Turki in papežniki nas brani, Gospod!
handelt würdt von seines Regiments Ursprung, Glauben und Religion,
vom Türckischen Alcoran, und desselben grundtlicher Widerlegung.90
Da je domneva o neposredni pomoči Primoža Trubarja kot informa-
torja zastran Korana pri Andreævih protiturških pridigah še kako ute-
meljena, razkriva Andreæa predgovor k omenjeni pridižni zbirki (Den
Wolgebornen, Edlen ...), kjer avtor popisuje vzroke za nastanek svoje-
ga dela in v zvezi s homatijami ljudi, ki jim želi s svojimi teksti poma-
gati, zapiše:
»Te pritožbe so nekatere dobrosrčne posameznike pripravile do tega, da so
mi takrat, ko sem se trudil s tem podjetjem, ustno in pisno pomagali, in sem
tako mogel dokončati utrudljivo delo ter tako temeljito razložiti Koran, kar
bo uporabno za vse kristjane nasploh, še zlasti pa za one, ki vseskozi prebiva-
jo ob turški meji in se nahajajo pod Turki ...«
Andreæ še doda:
»Da ne bi nihče dvomil v pristnost turškega Korana in da bi bili tudi mi pre-
pričani, da imamo pred seboj pravi turški Koran, in bi tako lahko napravili
res temeljito razlago, zastran katere tudi Turki ne bi mogli zatrjevati, da ima-
jo drugačen Koran, sem dal po posredniku pri ujetih Turkih natančno in te-
meljito preveriti in poizvedeti, kakšna sta dandanašnji Turkov vera in pre-
pričanje ...«
Skrbni tübinški teolog je zato v zvezi s temeljnimi nauki islama izde-
lal kar vprašalnik v obliki artiklov. Nanj so morali »respondenti« – is-
lamski ujetniki, s katerimi se je pogovarjal ali Trubar ali od njega anga-
žirani izpraševalci – odreagirati, njihove odgovore pa so iz arabskega je-
zika najbrž ob pomoči hrvaščine prevedli v nemščino in zapisali. Ko je
Andreæ te zapiske primerjal z besedilom v Koranu, je ugotovil, da se obe
formulaciji vere ujemata (»uberein stimmet«), in se kar ni »mogel do-
volj načuditi, da morejo Turki in povrh vsega še vojaki dati tako izpo-
ved njihove vere, kakršne kristjani, zlasti soldati, še dolgo ne bodo zmož-
ni položiti«.
Nato v predgovoru sledi pomenljiva robna opomba, ki onstran ra-
zumnega dvoma pojasnjuje Trubarjevo informatorsko prizadevanje pri
turških muslimanih, ki so se nahajali v ujetništvu na Kranjskem: »Herr
Primus Truber mit den gefangnen Türcken Sprach gehalten.« Andreæ
doda za tem še cel odstavek, v katerem temeljito pojasni Trubarjevo vlo-
go pri nastanku lastnih pridig:
90 Pri pisanju zgornjih vrstic sem imel avtor pred seboj kopijo izvirnika, ki jo pod signaturo RR III
118647 hrani Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice. Vsi navedki prihajajo iz omen-
jenega izvoda, ki je brez paginacije.
handelt würdt von seines Regiments Ursprung, Glauben und Religion,
vom Türckischen Alcoran, und desselben grundtlicher Widerlegung.90
Da je domneva o neposredni pomoči Primoža Trubarja kot informa-
torja zastran Korana pri Andreævih protiturških pridigah še kako ute-
meljena, razkriva Andreæa predgovor k omenjeni pridižni zbirki (Den
Wolgebornen, Edlen ...), kjer avtor popisuje vzroke za nastanek svoje-
ga dela in v zvezi s homatijami ljudi, ki jim želi s svojimi teksti poma-
gati, zapiše:
»Te pritožbe so nekatere dobrosrčne posameznike pripravile do tega, da so
mi takrat, ko sem se trudil s tem podjetjem, ustno in pisno pomagali, in sem
tako mogel dokončati utrudljivo delo ter tako temeljito razložiti Koran, kar
bo uporabno za vse kristjane nasploh, še zlasti pa za one, ki vseskozi prebiva-
jo ob turški meji in se nahajajo pod Turki ...«
Andreæ še doda:
»Da ne bi nihče dvomil v pristnost turškega Korana in da bi bili tudi mi pre-
pričani, da imamo pred seboj pravi turški Koran, in bi tako lahko napravili
res temeljito razlago, zastran katere tudi Turki ne bi mogli zatrjevati, da ima-
jo drugačen Koran, sem dal po posredniku pri ujetih Turkih natančno in te-
meljito preveriti in poizvedeti, kakšna sta dandanašnji Turkov vera in pre-
pričanje ...«
Skrbni tübinški teolog je zato v zvezi s temeljnimi nauki islama izde-
lal kar vprašalnik v obliki artiklov. Nanj so morali »respondenti« – is-
lamski ujetniki, s katerimi se je pogovarjal ali Trubar ali od njega anga-
žirani izpraševalci – odreagirati, njihove odgovore pa so iz arabskega je-
zika najbrž ob pomoči hrvaščine prevedli v nemščino in zapisali. Ko je
Andreæ te zapiske primerjal z besedilom v Koranu, je ugotovil, da se obe
formulaciji vere ujemata (»uberein stimmet«), in se kar ni »mogel do-
volj načuditi, da morejo Turki in povrh vsega še vojaki dati tako izpo-
ved njihove vere, kakršne kristjani, zlasti soldati, še dolgo ne bodo zmož-
ni položiti«.
Nato v predgovoru sledi pomenljiva robna opomba, ki onstran ra-
zumnega dvoma pojasnjuje Trubarjevo informatorsko prizadevanje pri
turških muslimanih, ki so se nahajali v ujetništvu na Kranjskem: »Herr
Primus Truber mit den gefangnen Türcken Sprach gehalten.« Andreæ
doda za tem še cel odstavek, v katerem temeljito pojasni Trubarjevo vlo-
go pri nastanku lastnih pridig:
90 Pri pisanju zgornjih vrstic sem imel avtor pred seboj kopijo izvirnika, ki jo pod signaturo RR III
118647 hrani Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice. Vsi navedki prihajajo iz omen-
jenega izvoda, ki je brez paginacije.
