Page 86 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 86
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
»Zu disen Christlichen und hochnotwendigen Werck hat sich der Ehrwür-
dig Herr Primus Trubern verschinen Jars nicht ohne gfahr seines Leibs und
Lebens gebrauchen lassen, desshalben und sonst keiner andern ursach ha-
ben, sich an die ende unnd ort verfügt, da die gefangnen Türcken anzu-
treffen, mit denselben Sprach gehalten und durch andere mehr dises Han-
dels verstendige halten lassen, darinn er dann dem Almächtigen ein löb-
lich unnd der armen Christenheit ein gut nutzlich werck gethon, und durch
Gottes gnad sovil verrichtet hat, dass wir nun auss das aller gewissest und ei-
gentlich wissen, was des Türcken Glaub unnd Religion seie ...«
Andreæva pridižna zbirka obsega trinajst besedil, med njimi pa je
najti tudi pomenljive naslove, kot so npr. Warumb Gott dem Türcken so
ein langwirigen bestendigen Sige wider die Christen verlihen habe (7. pri-
diga), Ob die Christenheit under der Abgötterey heilig gebliben seie und
ob der Türck wieder die Heiligen Gottes kriege, wann er die Bäpstischen
angreiffe (10. pridiga), Wölcher gestalt wider den Türcken zukriegen und
demselben ein abbruch zuthun seie (11. pridiga) in Vom undergang und
urtheil Gottes über den Türcken unnd sein Regiment (12. pridiga), ven-
dar velja opozoriti, da Andreæ nikakor ni bil kakšen poseben verskogo-
rečniški vojni hujskač in je znal o muslimanskih verskih učiteljih zapisa-
ti tudi naslednje: »Turki tudi imajo svoje predigarje, kateri tudi svoj folk
iz svojga Alkorana k enimu poštenimu lebnu opominajo ...«91
Turški »paša«, ki ga je imel v Eni leipi inu pridni predigi v mislih
Andreæ, je bil Usraim beg; tega je leta 1566 ujel in dal na ljubljanskem
gradu zapreti generalni glavar Vojne krajine Herbart Turjaški. Identiteta
pridigarja, ki je za Trubarja v Črnomlju poizvedoval o sveti knjigi islama,
zaradi pomanjkanja neposrednih virov ni določljiva z verjetnostjo on-
stran razumnega dvoma, je pa moč misliti na Janža Schweigerja. Slednji
je svojo kariero začel kot katoliški duhovnik v Kočevju, vendar je po pre-
stopu v protestantizem do leta 1569 pridigal v Metliki, od tedaj do smr-
ti 1585. pa v Ljubljani. V slovensko slovstvo se je vpisal z verzifikacijo Bo-
žyčna peissen iz evangeliu s. Lukeža na 2. cap. Ioannes Šweigerus (Ta rim-
ski caesar Augustus ...), ki je najprej izšla v Trubarjevem kancionalu Try
duhovske peissni (1575),92 nato pod naslovom Božična peisen iz Evange-
lia s. Lukeža na 2. cap. Iohannes Schwejgerus tudi v Dalmatinovem Tem
celem catehizmu, enih psalmih iz 1579 (Ljubljana, nenotirani tisk Janža
Mandelca) in 1584 ter nazadnje še dobro desetletje kasneje (1595), v Fe-
licijana Trubarja pesmarici z enakim naslovom.93
91 M. Trost, n. d., 39.
92 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, ur. Jonatan Vinkler, Ljubljana 2006, 480–484.
93 Jonatan Vinkler, Opombe, v: Zbrana dela Primoža IV, 480.
»Zu disen Christlichen und hochnotwendigen Werck hat sich der Ehrwür-
dig Herr Primus Trubern verschinen Jars nicht ohne gfahr seines Leibs und
Lebens gebrauchen lassen, desshalben und sonst keiner andern ursach ha-
ben, sich an die ende unnd ort verfügt, da die gefangnen Türcken anzu-
treffen, mit denselben Sprach gehalten und durch andere mehr dises Han-
dels verstendige halten lassen, darinn er dann dem Almächtigen ein löb-
lich unnd der armen Christenheit ein gut nutzlich werck gethon, und durch
Gottes gnad sovil verrichtet hat, dass wir nun auss das aller gewissest und ei-
gentlich wissen, was des Türcken Glaub unnd Religion seie ...«
Andreæva pridižna zbirka obsega trinajst besedil, med njimi pa je
najti tudi pomenljive naslove, kot so npr. Warumb Gott dem Türcken so
ein langwirigen bestendigen Sige wider die Christen verlihen habe (7. pri-
diga), Ob die Christenheit under der Abgötterey heilig gebliben seie und
ob der Türck wieder die Heiligen Gottes kriege, wann er die Bäpstischen
angreiffe (10. pridiga), Wölcher gestalt wider den Türcken zukriegen und
demselben ein abbruch zuthun seie (11. pridiga) in Vom undergang und
urtheil Gottes über den Türcken unnd sein Regiment (12. pridiga), ven-
dar velja opozoriti, da Andreæ nikakor ni bil kakšen poseben verskogo-
rečniški vojni hujskač in je znal o muslimanskih verskih učiteljih zapisa-
ti tudi naslednje: »Turki tudi imajo svoje predigarje, kateri tudi svoj folk
iz svojga Alkorana k enimu poštenimu lebnu opominajo ...«91
Turški »paša«, ki ga je imel v Eni leipi inu pridni predigi v mislih
Andreæ, je bil Usraim beg; tega je leta 1566 ujel in dal na ljubljanskem
gradu zapreti generalni glavar Vojne krajine Herbart Turjaški. Identiteta
pridigarja, ki je za Trubarja v Črnomlju poizvedoval o sveti knjigi islama,
zaradi pomanjkanja neposrednih virov ni določljiva z verjetnostjo on-
stran razumnega dvoma, je pa moč misliti na Janža Schweigerja. Slednji
je svojo kariero začel kot katoliški duhovnik v Kočevju, vendar je po pre-
stopu v protestantizem do leta 1569 pridigal v Metliki, od tedaj do smr-
ti 1585. pa v Ljubljani. V slovensko slovstvo se je vpisal z verzifikacijo Bo-
žyčna peissen iz evangeliu s. Lukeža na 2. cap. Ioannes Šweigerus (Ta rim-
ski caesar Augustus ...), ki je najprej izšla v Trubarjevem kancionalu Try
duhovske peissni (1575),92 nato pod naslovom Božična peisen iz Evange-
lia s. Lukeža na 2. cap. Iohannes Schwejgerus tudi v Dalmatinovem Tem
celem catehizmu, enih psalmih iz 1579 (Ljubljana, nenotirani tisk Janža
Mandelca) in 1584 ter nazadnje še dobro desetletje kasneje (1595), v Fe-
licijana Trubarja pesmarici z enakim naslovom.93
91 M. Trost, n. d., 39.
92 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, ur. Jonatan Vinkler, Ljubljana 2006, 480–484.
93 Jonatan Vinkler, Opombe, v: Zbrana dela Primoža IV, 480.
