Page 82 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 82
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
divjajo le trije ali štirje Turki po naših vaseh, pobero ženam otroke iz rok
in zbeže z njimi. Hudo je v teh krajih.«87
Trubarja je turška problematika zaposlovala tudi po izgonu iz no-
tranjeavstrijskih dežel 1565., ki mu ga je zaradi poseganja v lastne pravi-
ce naprtil deželni knez Karel.88 Kajti naš reformator se je kljub deželno-
knežji prepovedi leta 1567 vrnil na Kranjsko, o njegovi misiji pa Trubar-
jev prvi življenjepisec Jacob Andreæ poroča takole:
»V tem 1567. lejti so krajnski deželani per firštovi svitlosti močnu za nje-
ga rovnali, de bi mu perpuščenu bilu spet v Lublani predigovati. Mej tem
je gospud Primož od dobrih prijatelov mnogoterikrat prošen bil, aku bi mu
le bilu mogoče, de bi per teh turških sužnih izuprašal, aku bi se ta pravi tur-
ski Alkoran mogel dobiti inu de bi se iz tiga istiga moglu per teh sužnih prov
zvediti, kaj je nih vera inu kateru je tu pravu tolmačovanje tiga Alkorana; na
tu je gospud Primož sam spet v Krajnsko deželo jezdil, de bi ene turske suž-
ne v Lublani, ker je bil en turski baša, inu eniga turskiga farja v Črnemli inu
drugih turskih sužnov več na pokrajini za vere inu Alkorana volo s flisom iz-
uprašoval.
Nad njega prihodom so se krajnski deželani silnu prestrašili, zatu, ker so ve-
dili, de bodo nih zuprniki le-ta gospud Primožov prihod pred firštovo svit-
lostjo hudu izlagali, kakor de bo on firštovi svitlosti v truc bil v deželo po-
klican, ker vsaj deželani od njegoviga prihoda neso cilu ništer vedili. Natu,
kadar je on v Lublani kokor tudi v Ribnici sam, v Črnembli pak skuzi eniga
druziga predigarja te turske sužne na nih vero inu Alkoran s flisom bil izu-
prašal, je on zdajci potle spet proč jezdil, de bi kej gdu ne menil, da bi ga de-
želani firštovi svitlosti zupar hoteli gori držati.«89
Besedna zveza dobri prijatelji, ki naj bi pri Trubarju iskali infor-
macij o islamu in Koranu, je dobrodušna avtostilizacija za samega
Andreæa, ki se je tedaj spravljal k pisanju zbirke protiturških pridižnih
filipik. Te so v Tübingenu že naslednjega leta (1568) prišle med bralce,
in sicer pod naslovom Dreyzehen Predigen vom Türcken: in wölchen ge-
87 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 19. julij 1562); J. Rajhman, n. d., 121, 123.
88 Trubar je z izdajo Cerkovne ordninge (1564) neposredno posegel v regalije deželnega kneza, in sicer
prav v segmentu, ki je predstavljal ključno določilo augsburške verske pomiritve (1555): da deželni
knez odreja vero svojih deželanov in ima tako tudi (iz)ključne pristojnosti na področju organiziran-
ja deželne cerkve ter njene zakonodaje oz. dopuščanja/podpiranja le-te. Slednje je veljalo zlasti v de-
želah s protestantskim deželnim knezom, ki je bil ponavadi tudi podpisnik in izdajatelj cerkvenega
reda, na to pa v Notranji Avstriji ni bilo misliti: da bi odločno katoliški deželni knez Karel Habsbur-
ški izdal cerkveni red za protestantsko cerkev. Glej Jonatan Vinkler, Slovenska protestantska veroiz-
poved in cerkveni red za vse dni v letu, v: Zbrana dela Primoža Trubarja III, ur. Jonatan Vinkler, Ljub-
ljana 2005, 608.
89 Matija Trost, Ena leipa inu pridna prediga per pogrebi tiga vrejdniga inu visoku vučeniga gospud Primoža
Truberja, 127–129.
divjajo le trije ali štirje Turki po naših vaseh, pobero ženam otroke iz rok
in zbeže z njimi. Hudo je v teh krajih.«87
Trubarja je turška problematika zaposlovala tudi po izgonu iz no-
tranjeavstrijskih dežel 1565., ki mu ga je zaradi poseganja v lastne pravi-
ce naprtil deželni knez Karel.88 Kajti naš reformator se je kljub deželno-
knežji prepovedi leta 1567 vrnil na Kranjsko, o njegovi misiji pa Trubar-
jev prvi življenjepisec Jacob Andreæ poroča takole:
»V tem 1567. lejti so krajnski deželani per firštovi svitlosti močnu za nje-
ga rovnali, de bi mu perpuščenu bilu spet v Lublani predigovati. Mej tem
je gospud Primož od dobrih prijatelov mnogoterikrat prošen bil, aku bi mu
le bilu mogoče, de bi per teh turških sužnih izuprašal, aku bi se ta pravi tur-
ski Alkoran mogel dobiti inu de bi se iz tiga istiga moglu per teh sužnih prov
zvediti, kaj je nih vera inu kateru je tu pravu tolmačovanje tiga Alkorana; na
tu je gospud Primož sam spet v Krajnsko deželo jezdil, de bi ene turske suž-
ne v Lublani, ker je bil en turski baša, inu eniga turskiga farja v Črnemli inu
drugih turskih sužnov več na pokrajini za vere inu Alkorana volo s flisom iz-
uprašoval.
Nad njega prihodom so se krajnski deželani silnu prestrašili, zatu, ker so ve-
dili, de bodo nih zuprniki le-ta gospud Primožov prihod pred firštovo svit-
lostjo hudu izlagali, kakor de bo on firštovi svitlosti v truc bil v deželo po-
klican, ker vsaj deželani od njegoviga prihoda neso cilu ništer vedili. Natu,
kadar je on v Lublani kokor tudi v Ribnici sam, v Črnembli pak skuzi eniga
druziga predigarja te turske sužne na nih vero inu Alkoran s flisom bil izu-
prašal, je on zdajci potle spet proč jezdil, de bi kej gdu ne menil, da bi ga de-
želani firštovi svitlosti zupar hoteli gori držati.«89
Besedna zveza dobri prijatelji, ki naj bi pri Trubarju iskali infor-
macij o islamu in Koranu, je dobrodušna avtostilizacija za samega
Andreæa, ki se je tedaj spravljal k pisanju zbirke protiturških pridižnih
filipik. Te so v Tübingenu že naslednjega leta (1568) prišle med bralce,
in sicer pod naslovom Dreyzehen Predigen vom Türcken: in wölchen ge-
87 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 19. julij 1562); J. Rajhman, n. d., 121, 123.
88 Trubar je z izdajo Cerkovne ordninge (1564) neposredno posegel v regalije deželnega kneza, in sicer
prav v segmentu, ki je predstavljal ključno določilo augsburške verske pomiritve (1555): da deželni
knez odreja vero svojih deželanov in ima tako tudi (iz)ključne pristojnosti na področju organiziran-
ja deželne cerkve ter njene zakonodaje oz. dopuščanja/podpiranja le-te. Slednje je veljalo zlasti v de-
želah s protestantskim deželnim knezom, ki je bil ponavadi tudi podpisnik in izdajatelj cerkvenega
reda, na to pa v Notranji Avstriji ni bilo misliti: da bi odločno katoliški deželni knez Karel Habsbur-
ški izdal cerkveni red za protestantsko cerkev. Glej Jonatan Vinkler, Slovenska protestantska veroiz-
poved in cerkveni red za vse dni v letu, v: Zbrana dela Primoža Trubarja III, ur. Jonatan Vinkler, Ljub-
ljana 2005, 608.
89 Matija Trost, Ena leipa inu pridna prediga per pogrebi tiga vrejdniga inu visoku vučeniga gospud Primoža
Truberja, 127–129.
