Page 87 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 87
Pred Turki in papežniki nas brani, Gospod!
Podobno kot pri Martinu Luthru je moč tudi pri Trubarju kot eno
osnovnih črt idearija in imaginarija zastran Turkov najti misel, da so
Osmani Božja kazen za neredno življenje krščanske cerkve. Med kateki-
zemskimi besedili je dal naš reformator artikulaciji te misli največ pro-
stora v Catechizmu z dveima izlagama (1575), kjer je zapisal:
»Inu naš Gospud Bug tudi od tiga čassa, kar so te izpačene maše od pape-
žov gori prišle inu take nepotrebne cerqve se začele zydati, k nim rumati, per
nih odpustkov, sreče na blagi, na životu inu na živini, dobro leitino inu dobru
vreme iskati. Od tiga istiga čassa so začeli ty Turki nas premagati inu ta go-
sposčina gledat gori.«94
In tudi:
»Ta trety uržah te hude gosposčine, vsaki vei, de Bug tiga Turka inu vsu šlaht
gosposčino, duhovsko inu deželsko, zavolo tih grehou tih ludi inu nerveč za-
volo malikovane, za tih falš božyh službi, izpačenih maš, velike pregrehe, čez
nas pusti taku dosti leit gospodovati, koker od tiga sam Sveti Duh v tim Sve-
tim pismu čestu govori. Te cele buqve v ti Bibly Jozua inu od Rihtarieu skuzi
povsod pravio, de koker čestu so ty Iudi, Izraelitary začelli od sami sebe Mo-
zesovi postavi zuper božye službe vsak v suim kotu nareiati, altarie, kapele zi-
dati inu offrovati, natu ie zdaici Bug dopustil tim sosednim nevernim aid-
om, de so čez nee gospodovali. Kadar so se pag h Bugi spet obernili, poku-
ro diali, za milost prossili, taku ie nim spet dobro gosposčino dal. Inu kar so
te malikovske papežove maše se začele, od tiga čassa ty Turki tu kersčanstvu
premagaio inu doli tareio.«95
Pomemben podton Trubarjevega mišljenja o turškem vprašanju
je reminiscenca na izpričano intenzivno miselno podobo imaginari-
ja iz časa katoliško-protestantskega verskega in političnega spoprijema
v Srednji Evropi 16. stoletja: udje »stare, prave vere krščanske« so bili
zaradi svoje veroizpovedi, ki je bila v očeh njihovih katoliških verskih
konkurentov shizma in tako upor96 proti učiteljski avtoriteti (natančne-
je: proti politični nadoblasti) rimske cerkve, ugledovani kot poglavitni
grešni kozel za turško silo:
94 Zbrana dela Primoža Trubarja II, 184.
95 N. d., 275, 276; prim. tudi n. d., 251, 252, 377, 378.
96 Srednjeevropski katoliški Habsburžani so uspeli vztrajanje svojih nekatoliških podanikov pri lastni
veroizpovedi, drugačni od vere deželnega kneza, v 17. stoletju kriminalizirati oz. razglasiti za zločin
proti državi in tako doseči zaplembe premoženja in izgone drugovercev iz Srednje Evrope. Slednje
je bilo mogoče šele, ko so bile v času protireformacije in rekatolizacije konec 16. in v prvi tretjini 17.
stoletja občutno omejene ali ponekod (npr. v Češkem kraljestvu) celo ukinjene pravice, ki so izvira-
le iz izvajanja starega deželnega prava oz. iz stare deželne ustave (tak primer je Obnovené zřízení zem-
ské dědičného království Českého/Verneuerte Landes-Ordnung des Erb-Königreichs Böhmen).
Podobno kot pri Martinu Luthru je moč tudi pri Trubarju kot eno
osnovnih črt idearija in imaginarija zastran Turkov najti misel, da so
Osmani Božja kazen za neredno življenje krščanske cerkve. Med kateki-
zemskimi besedili je dal naš reformator artikulaciji te misli največ pro-
stora v Catechizmu z dveima izlagama (1575), kjer je zapisal:
»Inu naš Gospud Bug tudi od tiga čassa, kar so te izpačene maše od pape-
žov gori prišle inu take nepotrebne cerqve se začele zydati, k nim rumati, per
nih odpustkov, sreče na blagi, na životu inu na živini, dobro leitino inu dobru
vreme iskati. Od tiga istiga čassa so začeli ty Turki nas premagati inu ta go-
sposčina gledat gori.«94
In tudi:
»Ta trety uržah te hude gosposčine, vsaki vei, de Bug tiga Turka inu vsu šlaht
gosposčino, duhovsko inu deželsko, zavolo tih grehou tih ludi inu nerveč za-
volo malikovane, za tih falš božyh službi, izpačenih maš, velike pregrehe, čez
nas pusti taku dosti leit gospodovati, koker od tiga sam Sveti Duh v tim Sve-
tim pismu čestu govori. Te cele buqve v ti Bibly Jozua inu od Rihtarieu skuzi
povsod pravio, de koker čestu so ty Iudi, Izraelitary začelli od sami sebe Mo-
zesovi postavi zuper božye službe vsak v suim kotu nareiati, altarie, kapele zi-
dati inu offrovati, natu ie zdaici Bug dopustil tim sosednim nevernim aid-
om, de so čez nee gospodovali. Kadar so se pag h Bugi spet obernili, poku-
ro diali, za milost prossili, taku ie nim spet dobro gosposčino dal. Inu kar so
te malikovske papežove maše se začele, od tiga čassa ty Turki tu kersčanstvu
premagaio inu doli tareio.«95
Pomemben podton Trubarjevega mišljenja o turškem vprašanju
je reminiscenca na izpričano intenzivno miselno podobo imaginari-
ja iz časa katoliško-protestantskega verskega in političnega spoprijema
v Srednji Evropi 16. stoletja: udje »stare, prave vere krščanske« so bili
zaradi svoje veroizpovedi, ki je bila v očeh njihovih katoliških verskih
konkurentov shizma in tako upor96 proti učiteljski avtoriteti (natančne-
je: proti politični nadoblasti) rimske cerkve, ugledovani kot poglavitni
grešni kozel za turško silo:
94 Zbrana dela Primoža Trubarja II, 184.
95 N. d., 275, 276; prim. tudi n. d., 251, 252, 377, 378.
96 Srednjeevropski katoliški Habsburžani so uspeli vztrajanje svojih nekatoliških podanikov pri lastni
veroizpovedi, drugačni od vere deželnega kneza, v 17. stoletju kriminalizirati oz. razglasiti za zločin
proti državi in tako doseči zaplembe premoženja in izgone drugovercev iz Srednje Evrope. Slednje
je bilo mogoče šele, ko so bile v času protireformacije in rekatolizacije konec 16. in v prvi tretjini 17.
stoletja občutno omejene ali ponekod (npr. v Češkem kraljestvu) celo ukinjene pravice, ki so izvira-
le iz izvajanja starega deželnega prava oz. iz stare deželne ustave (tak primer je Obnovené zřízení zem-
ské dědičného království Českého/Verneuerte Landes-Ordnung des Erb-Königreichs Böhmen).
