Page 307 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 307
pus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
– ali zaznamujejo Evropo kot politično enoto, ki predstavlja instituci-
onalizirano zvezo ali združenje s samostojnimi organi in organizacijami
(npr.‘evropske zadeve‘, ‚Evropsko sodišče‘, ‚Evropsko računsko sodišče‘,
‚Evropska investicijska banka‘,‘ sklad ES‘, ‚EGS‘, ‚EU‘, ‚KEVS‘, ‚OVSE‘,
‚Listina za novo Evropo‘,‘ Listina o evropskem varnostnem sodelovanju‘,
‚evropski parlament‘, ‚Svet Evrope‘, ‚EFTA‘ ).
Natančne in vse zamejitve, kaj v določenem kontekstu Evropa zaznamu-
je, v učbeniku niso vedno eksplicitno podane, čeprav iz dodatnega slikov-
nega materiala (zlasti političnih zemljevidov) in sobesedila lahko razbere-
mo, kaj v konkretnem primeru pojem obsega, naj bo v okviru zgodovinske-
ga obdobja, specifičnega dogodka ali procesa. Iz rabe ‚Evrope‘ in njenih iz-
peljank je mogoče razbrati tudi, da »evropski prostor« zamejujejo različ-
ne okoliščine, kot so dogodki, vrednote, ideje itn. V okviru prikaza dru-
ge svetovne vojne, najdemo, denimo, zvezo ‚okupirana Evropa‘, ki zazna-
muje zgolj območje nemške in italijanske okupacije. Pogosto srečamo tudi
primere, kjer ‚zahodnoevropske države‘ predstavljajo t. i. »kapitalistično,
razvito, demokratično Evropo«, ‚vzhodnoevropske države‘ »manj razvi-
to, socialistično, komunistično Evropo«, ‚Evropska skupnost‘ zaznamuje
»demokratično, združeno, novo Evropo«, ki obsega le določeno število iz-
branih držav. V evropski prostor sodi tudi Rusija, ki je opredeljena kot del
vzhodnoevropskih držav, a ponekod iz tovrstnega okvirja izstopa kot sa-
mostojna entiteta.
Raba pridevnikov, s katerimi so opisane ‚Evropa‘ in njene izpeljanke, od-
raža posebnosti zlasti v opustitvi rabe velike začetnice pri ponazoritvi raz-
merja med točno določenimi ali splošnejšimi geografskimi in geopolitični-
mi opredelitvami. Slednje se v učbeniku vse zapisujejo z malo začetnico in
njihov smisel je treba razbrati iz sobesedila. Ob pojmu Evropa rabita le pri-
devnika ‚zahodni‘ (13 pojavitev) in ‚vzhodni‘ (8 pojavitev), ki poleg geo-
grafskih odražata tudi geopolitične rabe. Slednje se običajno pojavljajo kot
geopolitične regije znotraj Evrope (npr. ‚zahodnoevropske‘ in ‚vzhodnoe-
vropske države‘ ali tudi ‚Vzhod‘ in ‚Zahod‘) ali izven Evrope (npr. ‚zaho-
dnoevropske države in ZDA‘).
Akterji
Tabela 5: Pregled akterjev (geopolitični).
GEOPOLITIČNI ŠT. POJAVITEV (87) 100 %
evropske države, nove države v Evropi 5 5,75 %
Evropejci 1 1,15 %
– ali zaznamujejo Evropo kot politično enoto, ki predstavlja instituci-
onalizirano zvezo ali združenje s samostojnimi organi in organizacijami
(npr.‘evropske zadeve‘, ‚Evropsko sodišče‘, ‚Evropsko računsko sodišče‘,
‚Evropska investicijska banka‘,‘ sklad ES‘, ‚EGS‘, ‚EU‘, ‚KEVS‘, ‚OVSE‘,
‚Listina za novo Evropo‘,‘ Listina o evropskem varnostnem sodelovanju‘,
‚evropski parlament‘, ‚Svet Evrope‘, ‚EFTA‘ ).
Natančne in vse zamejitve, kaj v določenem kontekstu Evropa zaznamu-
je, v učbeniku niso vedno eksplicitno podane, čeprav iz dodatnega slikov-
nega materiala (zlasti političnih zemljevidov) in sobesedila lahko razbere-
mo, kaj v konkretnem primeru pojem obsega, naj bo v okviru zgodovinske-
ga obdobja, specifičnega dogodka ali procesa. Iz rabe ‚Evrope‘ in njenih iz-
peljank je mogoče razbrati tudi, da »evropski prostor« zamejujejo različ-
ne okoliščine, kot so dogodki, vrednote, ideje itn. V okviru prikaza dru-
ge svetovne vojne, najdemo, denimo, zvezo ‚okupirana Evropa‘, ki zazna-
muje zgolj območje nemške in italijanske okupacije. Pogosto srečamo tudi
primere, kjer ‚zahodnoevropske države‘ predstavljajo t. i. »kapitalistično,
razvito, demokratično Evropo«, ‚vzhodnoevropske države‘ »manj razvi-
to, socialistično, komunistično Evropo«, ‚Evropska skupnost‘ zaznamuje
»demokratično, združeno, novo Evropo«, ki obsega le določeno število iz-
branih držav. V evropski prostor sodi tudi Rusija, ki je opredeljena kot del
vzhodnoevropskih držav, a ponekod iz tovrstnega okvirja izstopa kot sa-
mostojna entiteta.
Raba pridevnikov, s katerimi so opisane ‚Evropa‘ in njene izpeljanke, od-
raža posebnosti zlasti v opustitvi rabe velike začetnice pri ponazoritvi raz-
merja med točno določenimi ali splošnejšimi geografskimi in geopolitični-
mi opredelitvami. Slednje se v učbeniku vse zapisujejo z malo začetnico in
njihov smisel je treba razbrati iz sobesedila. Ob pojmu Evropa rabita le pri-
devnika ‚zahodni‘ (13 pojavitev) in ‚vzhodni‘ (8 pojavitev), ki poleg geo-
grafskih odražata tudi geopolitične rabe. Slednje se običajno pojavljajo kot
geopolitične regije znotraj Evrope (npr. ‚zahodnoevropske‘ in ‚vzhodnoe-
vropske države‘ ali tudi ‚Vzhod‘ in ‚Zahod‘) ali izven Evrope (npr. ‚zaho-
dnoevropske države in ZDA‘).
Akterji
Tabela 5: Pregled akterjev (geopolitični).
GEOPOLITIČNI ŠT. POJAVITEV (87) 100 %
evropske države, nove države v Evropi 5 5,75 %
Evropejci 1 1,15 %
