Page 177 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 177
pus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
čutili, da niso samo podaniki svojih kraljev in pripadniki svojih narodov, to-
rej Francozi, Nemci, Angleži ali Italijani, temveč tudi Evropejci. Šele sedaj
so začeli govoriti o Evropi kot posebnem delu sveta, ki je sam zase celota in ki
po dosežkih in sposobnostih svojega prebivalstva celo prekaša druge celine).
Posebnost predstavlja tudi raba izpeljanih izrazov, kot so glagol ‚evro-
peizirati‘ (npr. Evropejci so v prebivalcih novoodkritih dežel videli pogane,
ki častijo malike. Njihova vera in kultura se jim nista zdeli vredni ohrani-
tve, hoteli so jih evropeizirati in pokristjaniti) ter pridevniki ‚zunajevropski‘
(npr. Mnogi misijonarji so postali odlični poznavalci zunajevropskih ljudstev
in so to znanje posredovali Evropi), ‚izvenevropski‘ (npr. Evropske države so
si prizadevale osvojiti vedno nova, izvenevropska ozemlja, bogastva in trži-
šča, saj so želele utrditi gospodarsko in politično moč lastne države v Evropi
in svetu) in ‚neevropski‘ (npr. Japonska je Rusijo prepričljivo premagala. Pr-
vič se je zgodilo, da je azijska, neevropska država premagala evropsko velesi-
lo). Razmeroma raznolika raba izpeljank, ki odražajo semantične distink-
cije v opredeljevanju različnih lastnosti v odnosu do ne-Evrope, prav tako
kaže na to, da učbenik veliko pozornost posveča obravnavi Evrope kot sku-
pnega prostora, ki se konstituira v odnosu do Drugega.
Metonimično rabo pojma Evropa najdemo na dveh mestih v obliki fra-
zema ‚stara celina‘.
Tabela 20: Pregled rabe pridevnikov ob pojmu Evropa.
pridevniki politična raba geografska raba geopolit. raba Σ
južna/Južna* 0 0
severna/Severna* 0 0 0 0
vzhodna/Vzho- 0 0 1 1
dna* 0 100 % 100 %
0 7
zahodna/Zaho- 35 % 3 3
dna* 1 100 % 100 %
16,67 %
srednja/Srednja* 0 13 20
65 % 100 %
sodobna, današnja, 0 3
moderna 100 % 5 6
0 83,33 % 100 %
vsa 0
1 1
srednjeveška 0 100 % 100 %
0 3
100 %
1
100 % 1
100 %
čutili, da niso samo podaniki svojih kraljev in pripadniki svojih narodov, to-
rej Francozi, Nemci, Angleži ali Italijani, temveč tudi Evropejci. Šele sedaj
so začeli govoriti o Evropi kot posebnem delu sveta, ki je sam zase celota in ki
po dosežkih in sposobnostih svojega prebivalstva celo prekaša druge celine).
Posebnost predstavlja tudi raba izpeljanih izrazov, kot so glagol ‚evro-
peizirati‘ (npr. Evropejci so v prebivalcih novoodkritih dežel videli pogane,
ki častijo malike. Njihova vera in kultura se jim nista zdeli vredni ohrani-
tve, hoteli so jih evropeizirati in pokristjaniti) ter pridevniki ‚zunajevropski‘
(npr. Mnogi misijonarji so postali odlični poznavalci zunajevropskih ljudstev
in so to znanje posredovali Evropi), ‚izvenevropski‘ (npr. Evropske države so
si prizadevale osvojiti vedno nova, izvenevropska ozemlja, bogastva in trži-
šča, saj so želele utrditi gospodarsko in politično moč lastne države v Evropi
in svetu) in ‚neevropski‘ (npr. Japonska je Rusijo prepričljivo premagala. Pr-
vič se je zgodilo, da je azijska, neevropska država premagala evropsko velesi-
lo). Razmeroma raznolika raba izpeljank, ki odražajo semantične distink-
cije v opredeljevanju različnih lastnosti v odnosu do ne-Evrope, prav tako
kaže na to, da učbenik veliko pozornost posveča obravnavi Evrope kot sku-
pnega prostora, ki se konstituira v odnosu do Drugega.
Metonimično rabo pojma Evropa najdemo na dveh mestih v obliki fra-
zema ‚stara celina‘.
Tabela 20: Pregled rabe pridevnikov ob pojmu Evropa.
pridevniki politična raba geografska raba geopolit. raba Σ
južna/Južna* 0 0
severna/Severna* 0 0 0 0
vzhodna/Vzho- 0 0 1 1
dna* 0 100 % 100 %
0 7
zahodna/Zaho- 35 % 3 3
dna* 1 100 % 100 %
16,67 %
srednja/Srednja* 0 13 20
65 % 100 %
sodobna, današnja, 0 3
moderna 100 % 5 6
0 83,33 % 100 %
vsa 0
1 1
srednjeveška 0 100 % 100 %
0 3
100 %
1
100 % 1
100 %
