Page 11 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 11
d
Pričujoče delo je nastalo kot dopolnilna študija primera, ki je poteka-
la v okviru raziskovalnega projekta Oblikovanje, razvoj in raba pojma
Evropa v slovenskih medijih od leta 1954 do danes, katerega temeljni cilj je
bilo raziskovanje različnih pojmovanj Evrope, kakor so se le-ta pojavljala,
oblikovala in preoblikovala v slovenskih medijih od 20. stoletja do danes.
Študija, v kateri smo analizirali, kako Evopo predstavljajo osnovnošol-
ski učbeniki za pouk zgodovine, geografije ter državljanske (in domovin-
ske) vzgoje in etike (in njenih historičnih predhodnic), se naslanja na slede-
če izhodiščne teze omenjenega projekta:
– da je medije in njihovo pojmovanje Evrope treba razumeti kot glav-
ne ustvarjalce in poustvarjalce evropskih vprašanj in evropskosti v najšir-
šem smislu;
– da je dolgo zgodovinsko tradicijo razvoja in spreminjanja pojma Evro-
pa bolj zaznamovala politika kot etika; slednja pri oblikovanju pojma Evro-
pe v ospredje stopi zaradi etičnih vrednot, ki so neločljivo povezane z dis-
kurzi o Evropi (npr. svoboda, enakost, solidarnost in demokracija);
– da je oblikovanje pojmovanja Evrope v okviru omenjenih etičnih vre-
dnot še posebej tesno povezano z načinom medijskega poročanja ob po-
membnih (zgodovinskih) mednarodnih družbeno-političnih dogodkih;
– da so tudi na ustvarjanje in razvijanje predstav slovenskih medijev o
‚Evropi‘, ‚evropskosti‘ in ‚evropskih vrednotah‘ vplivali tako mednarodni
kot notranji družbeno zgodovinski dogodki.1
Za pregledno predstavitev problematike glej zlasti Žagar Ž idr. (2006); Krašovec in Žagar
(2008, 2009); Krašovec (2009).
Pričujoče delo je nastalo kot dopolnilna študija primera, ki je poteka-
la v okviru raziskovalnega projekta Oblikovanje, razvoj in raba pojma
Evropa v slovenskih medijih od leta 1954 do danes, katerega temeljni cilj je
bilo raziskovanje različnih pojmovanj Evrope, kakor so se le-ta pojavljala,
oblikovala in preoblikovala v slovenskih medijih od 20. stoletja do danes.
Študija, v kateri smo analizirali, kako Evopo predstavljajo osnovnošol-
ski učbeniki za pouk zgodovine, geografije ter državljanske (in domovin-
ske) vzgoje in etike (in njenih historičnih predhodnic), se naslanja na slede-
če izhodiščne teze omenjenega projekta:
– da je medije in njihovo pojmovanje Evrope treba razumeti kot glav-
ne ustvarjalce in poustvarjalce evropskih vprašanj in evropskosti v najšir-
šem smislu;
– da je dolgo zgodovinsko tradicijo razvoja in spreminjanja pojma Evro-
pa bolj zaznamovala politika kot etika; slednja pri oblikovanju pojma Evro-
pe v ospredje stopi zaradi etičnih vrednot, ki so neločljivo povezane z dis-
kurzi o Evropi (npr. svoboda, enakost, solidarnost in demokracija);
– da je oblikovanje pojmovanja Evrope v okviru omenjenih etičnih vre-
dnot še posebej tesno povezano z načinom medijskega poročanja ob po-
membnih (zgodovinskih) mednarodnih družbeno-političnih dogodkih;
– da so tudi na ustvarjanje in razvijanje predstav slovenskih medijev o
‚Evropi‘, ‚evropskosti‘ in ‚evropskih vrednotah‘ vplivali tako mednarodni
kot notranji družbeno zgodovinski dogodki.1
Za pregledno predstavitev problematike glej zlasti Žagar Ž idr. (2006); Krašovec in Žagar
(2008, 2009); Krašovec (2009).
