Page 121 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 121
Dodatek: Seznam akterjev, vrednot in omemb Evrope ...
Delo, 15. 11. 8: »Na hitro sklican sestanek o novih evropskih razmerjih.
/.../ Vzhodnonemški dogodki in morebitno novo razporejanje v Evro-
pi silijo Evropsko skupnost v nekonvencionalne ukrepe, ki jih 32-letna
zgodovina organizacije še ne pozna. /.../ V soboto se bodo zahodnoe-
vropski voditelji sestali prvič v Parizu, 8. in 9. decembra pa drugič – gre
za redno polletno srečanje – v Strasbourgu. /.../ Kaže, da je sinočnji te-
matski okvir, da se bo razprava sukala okrog najnovejših dogodkov v
Vzhodni Evropi, potisnjen nekoliko ozadje in da je vsak komentar o
pariškem sestanku zdaj opremljen z ugotovitvijo, da je Pariz v resnici le
priprava na Strasbourg. Drugače povedano, dvanajsterica se je nenado-
ma znašla ne le v razkoraku med prehitevajočimi se dogodki v Vzhodni
Evropi – še zlasti pa v NDR – in bližajočim se sestankom med Gorba-
čovom in Bushom, ki bi se ga, kot je slišati, želel udeležiti tudi predse-
dnik Mitterand, temveč tudi v senci nevarnosti, da integracijski proce-
si v dvanajsterici zaradi razmišljanj o nemški združitvi in morebitnem
članstvu NDR (v sklopu ene nemške države) v integraciji, razvodenijo.
Mitterand, ki očitno kani čim uspešneje zaključiti svoje predsedovanje
v skupnosti, noče tvegati, da bi razprava o uresničevanju evropske de-
narne in gospodarske unije, ki naj bi bila prvotno glavna strasbourska
točka, z njo pa tudi sprejete evropske socialne listine, ostale v senci po-
govora o novih evropskih razporeditvah. Pariz je torej ne le priprava na
ameriško-svojetsko srečanje v začetku decembra, pri čemer Mitterand
menda načrtuje – tako je danes slišati v Bruslju – da bo že prihodnji po-
nedeljek skušal sooblikovati Bushova izhodišča za pogovore z Gorbačo-
vom, pač v skladu s tistim, kar se bodo evropski voditelji dogovorili v
soboto. V Bruslju in v prestolnicah članic je namreč zadnje dni zasel-
diti bojazen, da Evropa tudi to pot ne bo imela neposrednega vpliva na
dogovor velikih, vendar je upanje, da se to ne bo zgodilo, večje, če bodo
voditelji v okviru ES pred decembrskim sestankom v Sredozemlju toč-
no opredelili svoja izhodišča. /.../ Obrambni in zunanji ministri članic
zahodnoevropske unije, ki včeraj in danes zasedajo v Bruslju v okviru
skupščine unije, so že dali vedeti, da reunifikacija ne more biti v Evropi
vprašanje številka ena, temveč se tako v kot v Evropski skupnosti – ne-
uradno – strinjajo, da je treba narediti vse, da ne bi ogrozili Gorbačo-
vovega položaja. Zahodna Evropa si pri tem prizadeva doseči pri pred-
sedniku Bushu, da to svojemu sovjetskemu sogovorniku v začetku de-
cembra tudi potrdi z argumentom, da si v Zahodni Evropi nihče ne
želi – to velja tudi za NATO – kovati dobička iz morebitnega osipa-
nja v Varšavskem sporazumu. Tudi zahodnonemški minister Genscher
Delo, 15. 11. 8: »Na hitro sklican sestanek o novih evropskih razmerjih.
/.../ Vzhodnonemški dogodki in morebitno novo razporejanje v Evro-
pi silijo Evropsko skupnost v nekonvencionalne ukrepe, ki jih 32-letna
zgodovina organizacije še ne pozna. /.../ V soboto se bodo zahodnoe-
vropski voditelji sestali prvič v Parizu, 8. in 9. decembra pa drugič – gre
za redno polletno srečanje – v Strasbourgu. /.../ Kaže, da je sinočnji te-
matski okvir, da se bo razprava sukala okrog najnovejših dogodkov v
Vzhodni Evropi, potisnjen nekoliko ozadje in da je vsak komentar o
pariškem sestanku zdaj opremljen z ugotovitvijo, da je Pariz v resnici le
priprava na Strasbourg. Drugače povedano, dvanajsterica se je nenado-
ma znašla ne le v razkoraku med prehitevajočimi se dogodki v Vzhodni
Evropi – še zlasti pa v NDR – in bližajočim se sestankom med Gorba-
čovom in Bushom, ki bi se ga, kot je slišati, želel udeležiti tudi predse-
dnik Mitterand, temveč tudi v senci nevarnosti, da integracijski proce-
si v dvanajsterici zaradi razmišljanj o nemški združitvi in morebitnem
članstvu NDR (v sklopu ene nemške države) v integraciji, razvodenijo.
Mitterand, ki očitno kani čim uspešneje zaključiti svoje predsedovanje
v skupnosti, noče tvegati, da bi razprava o uresničevanju evropske de-
narne in gospodarske unije, ki naj bi bila prvotno glavna strasbourska
točka, z njo pa tudi sprejete evropske socialne listine, ostale v senci po-
govora o novih evropskih razporeditvah. Pariz je torej ne le priprava na
ameriško-svojetsko srečanje v začetku decembra, pri čemer Mitterand
menda načrtuje – tako je danes slišati v Bruslju – da bo že prihodnji po-
nedeljek skušal sooblikovati Bushova izhodišča za pogovore z Gorbačo-
vom, pač v skladu s tistim, kar se bodo evropski voditelji dogovorili v
soboto. V Bruslju in v prestolnicah članic je namreč zadnje dni zasel-
diti bojazen, da Evropa tudi to pot ne bo imela neposrednega vpliva na
dogovor velikih, vendar je upanje, da se to ne bo zgodilo, večje, če bodo
voditelji v okviru ES pred decembrskim sestankom v Sredozemlju toč-
no opredelili svoja izhodišča. /.../ Obrambni in zunanji ministri članic
zahodnoevropske unije, ki včeraj in danes zasedajo v Bruslju v okviru
skupščine unije, so že dali vedeti, da reunifikacija ne more biti v Evropi
vprašanje številka ena, temveč se tako v kot v Evropski skupnosti – ne-
uradno – strinjajo, da je treba narediti vse, da ne bi ogrozili Gorbačo-
vovega položaja. Zahodna Evropa si pri tem prizadeva doseči pri pred-
sedniku Bushu, da to svojemu sovjetskemu sogovorniku v začetku de-
cembra tudi potrdi z argumentom, da si v Zahodni Evropi nihče ne
želi – to velja tudi za NATO – kovati dobička iz morebitnega osipa-
nja v Varšavskem sporazumu. Tudi zahodnonemški minister Genscher
