Page 377 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 377
ožaj gornjegrajskega samostana v prvih desetletjih po izumrtju grofov Vovbrških
oba izstavitelja imenovala za poroka svojega svaka (v listini sicer imenovan
»vnsern lieber aydem«, torej zet, vendar je iz naslednje citirane listine vi-
deti, da gre za svaka, saj Wulfing imenuje Nikolaja Vrbovškega za »meines
lieber swacher«) Wulfinga (II.) iz Podkrnosa,15 ki je to svojo voljo še istega
dne tudi pisno potrdil.16 Prednik Wulfinga II. iz Podkrnosa, njegov enako
imenovani oče ali morda celo ded Wulfing I.,17 je imel že konec 13. stoletja
tesne stike z Gornjegrajskim samostanom. Tako je leta 1296 predal samo-
stanu v last Margareto, ženo Walhuna iz »monte beati Stephani« (Štefa-
nja gora pri Cerkljah na Gorenjskem).18
ten aygen da Vlreich auf gesezen ist mit alle den vnd dar zu gechoert acher vnd wismad stok
vnd stain ez sei gepaun oder vngepaun dem ersam herren abt Leupolten von Obernburch vnd
seinem conuent vnd auch dem gotshause ze Obernburch vm cehen march agleyer phening di
wir auch gentzleichen vnphang haben vnd lobn diselben hueben dem vorgenanten herren abt
Leupolten vnd seinem conuent vnd allen irn nachchoem vnd irm gotshause ze scherm vnd ze
fridn vor aller ansprach nach landes rechte. Geschech auer daz des got nicht enwelle daz der
vorgenante herre abt Leupolt oder sein conuent oder ire nachchom der ofte genanten hueben
an recht entwert worden. So schulle wir in die selben hueben selb ander widerlegen vnd wi-
der entwurten swenne wir oder vnser eben ermant werden mit disem priefe in aynem manod
daz lob wir an aydes stat pei vnsen trewen, vnd setzen der vber zu samt vns ze purgel vnsern
lieber aydem Wulfing von Gurnitz, vnd daz daz allez also staet vnd vn ceprochen beleibe dar
vber gib ich Niclau von Altenburch vnd ich Gerdraut Niclaus wirtin disen offen perif versi-
gelt mit vnern payder an hangenden insigeln. So hat auch vnser der vorgenante here abt Le-
upolt vnd der conuent daz gelobt ob wir in oder seinen conuent ermanen mit den selben ce-
hen marchen agley phening von sand Georgen tage der nu neste chumstik ist in den tzwayn
iarn so schol vns der vorgenant abt Leupolt vnd sein conuent di vorgenanten hueben wider ze
chaufen gebn an alle wider rede ...«).
Wulfing iz Podkrnosa je bil poročen z Nežo Vrbovško, sestro Eberharta Vrbovškega, kot to pri-
ča listina iz leta 1358, november 25 (prepis iz 19. stoletja v StLA Graz, št. 2676a), s katero je ta
potrdila, da je desetino pri Šentpetru v Savinjski dolini predala Cejskemu grofu Frideriku, ki ji
za to ni bil nič dolžan, vendar pa ji je iz posebne milosti naklonil 50 mark graških denaričev.
1334, september 11, Gornji Grad; orig. perg. listina v NALj, št. listine 2070a; prepis iz 19. sto-
letja v StLA Graz; regest v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 115 (»Ich Wulfing von
Gurnitz /.../ daz ich willechleich vnd mit verdachtem muete purgel worden pin meines lieben
swacher hern Niclau von Altenburch vnd meiner liebem swiger vraun Gerdrauten vnd aller
ier erben gegen dem ersam herren Abt Leupolten von Obernburch vnd seinem Conuente vm
die huobe ze Eywan ...«).
Najverjetneje gre za očeta in sina. V listini iz leta 1300, december 21, izvemo, da je imel Wul-
fing I. iz Podkrnosa (ki je bil poročen z neko Elizabeto) brata Henrika, ter v listini iz 1301,
marec 12., še za sina z imenom Ditmar, medtem ko o drugem sinu Wulfingu ni zapisane be-
sede. Vendar je razpon med letoma 1296 in 1334 zelo velik, tako da lahko predpostavimo, da
je imel Wulfing I. iz Podkrnosa (vsaj) dva sinova, Ditmarja in Wulfinga II., ki je bil poročen
z Nežo Vrbovško.
1296, maj 22, Cerklje; orig. perg. listina v StLA Graz, št. 1505 (»Ego Wluingus de Gurenz
presentibus profiteor me legasse annuente consensu et uoluntate Heinrici fratrei mei, Co-
nuentui ordinis sancti Benedicti domus in Obernburch, Margaretam vxorem Walchuni de
monte beati Stephani cum suis heredibus quos habet et habita est.«).
oba izstavitelja imenovala za poroka svojega svaka (v listini sicer imenovan
»vnsern lieber aydem«, torej zet, vendar je iz naslednje citirane listine vi-
deti, da gre za svaka, saj Wulfing imenuje Nikolaja Vrbovškega za »meines
lieber swacher«) Wulfinga (II.) iz Podkrnosa,15 ki je to svojo voljo še istega
dne tudi pisno potrdil.16 Prednik Wulfinga II. iz Podkrnosa, njegov enako
imenovani oče ali morda celo ded Wulfing I.,17 je imel že konec 13. stoletja
tesne stike z Gornjegrajskim samostanom. Tako je leta 1296 predal samo-
stanu v last Margareto, ženo Walhuna iz »monte beati Stephani« (Štefa-
nja gora pri Cerkljah na Gorenjskem).18
ten aygen da Vlreich auf gesezen ist mit alle den vnd dar zu gechoert acher vnd wismad stok
vnd stain ez sei gepaun oder vngepaun dem ersam herren abt Leupolten von Obernburch vnd
seinem conuent vnd auch dem gotshause ze Obernburch vm cehen march agleyer phening di
wir auch gentzleichen vnphang haben vnd lobn diselben hueben dem vorgenanten herren abt
Leupolten vnd seinem conuent vnd allen irn nachchoem vnd irm gotshause ze scherm vnd ze
fridn vor aller ansprach nach landes rechte. Geschech auer daz des got nicht enwelle daz der
vorgenante herre abt Leupolt oder sein conuent oder ire nachchom der ofte genanten hueben
an recht entwert worden. So schulle wir in die selben hueben selb ander widerlegen vnd wi-
der entwurten swenne wir oder vnser eben ermant werden mit disem priefe in aynem manod
daz lob wir an aydes stat pei vnsen trewen, vnd setzen der vber zu samt vns ze purgel vnsern
lieber aydem Wulfing von Gurnitz, vnd daz daz allez also staet vnd vn ceprochen beleibe dar
vber gib ich Niclau von Altenburch vnd ich Gerdraut Niclaus wirtin disen offen perif versi-
gelt mit vnern payder an hangenden insigeln. So hat auch vnser der vorgenante here abt Le-
upolt vnd der conuent daz gelobt ob wir in oder seinen conuent ermanen mit den selben ce-
hen marchen agley phening von sand Georgen tage der nu neste chumstik ist in den tzwayn
iarn so schol vns der vorgenant abt Leupolt vnd sein conuent di vorgenanten hueben wider ze
chaufen gebn an alle wider rede ...«).
Wulfing iz Podkrnosa je bil poročen z Nežo Vrbovško, sestro Eberharta Vrbovškega, kot to pri-
ča listina iz leta 1358, november 25 (prepis iz 19. stoletja v StLA Graz, št. 2676a), s katero je ta
potrdila, da je desetino pri Šentpetru v Savinjski dolini predala Cejskemu grofu Frideriku, ki ji
za to ni bil nič dolžan, vendar pa ji je iz posebne milosti naklonil 50 mark graških denaričev.
1334, september 11, Gornji Grad; orig. perg. listina v NALj, št. listine 2070a; prepis iz 19. sto-
letja v StLA Graz; regest v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 115 (»Ich Wulfing von
Gurnitz /.../ daz ich willechleich vnd mit verdachtem muete purgel worden pin meines lieben
swacher hern Niclau von Altenburch vnd meiner liebem swiger vraun Gerdrauten vnd aller
ier erben gegen dem ersam herren Abt Leupolten von Obernburch vnd seinem Conuente vm
die huobe ze Eywan ...«).
Najverjetneje gre za očeta in sina. V listini iz leta 1300, december 21, izvemo, da je imel Wul-
fing I. iz Podkrnosa (ki je bil poročen z neko Elizabeto) brata Henrika, ter v listini iz 1301,
marec 12., še za sina z imenom Ditmar, medtem ko o drugem sinu Wulfingu ni zapisane be-
sede. Vendar je razpon med letoma 1296 in 1334 zelo velik, tako da lahko predpostavimo, da
je imel Wulfing I. iz Podkrnosa (vsaj) dva sinova, Ditmarja in Wulfinga II., ki je bil poročen
z Nežo Vrbovško.
1296, maj 22, Cerklje; orig. perg. listina v StLA Graz, št. 1505 (»Ego Wluingus de Gurenz
presentibus profiteor me legasse annuente consensu et uoluntate Heinrici fratrei mei, Co-
nuentui ordinis sancti Benedicti domus in Obernburch, Margaretam vxorem Walchuni de
monte beati Stephani cum suis heredibus quos habet et habita est.«).
