Page 376 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 376
V primežu medplemiških prerivanj
tako odkupil najprej posesti od Guncla Turnskega v Cerovem in nato še od
Dipolda Kacenštajnskega v Šaleški dolini. 2. oktobra 1327 je Guncel s Tur-
na, skupaj s svojo ženo Katarino in svojim bratom Nikolajem, prodal po-
sest »datz Cerau da Ulreich vnd sein sun auf gesessen ist /…/ ze richtem
aygen vm acht marcht silber die wir gaentzleichen emphangen habn«.12
Posest gospodov iz Turna v okolici Šmarja pri Jelšah smo obravnavali že v
poglavju Obdobje od srede 13. stoletja do izumrtja grofov Vovbrških in do-
kazovali upravičenost lociranja te posesti v okolico Šmarja in ne v Šaleško
dolino, kot je do sedaj sprejeto v literaturi.
Konec istega leta pa sta samostanu prodala del svoje posesti tudi Dipold
Kacenštajnski in njegova žena Jera skupaj z obema (neimenovanima) otro-
koma. Prodala sta pet kmetij, od katerih sta dve ležali v Paški vasi, ena v
gozdu ob Paki, ena na Križni gori in ena na Skornem, skupaj s štirimi vino-
gradi ob Paki za 55 mark savinjskih fenigov (»Ich Diepolt von Chatzensta-
in vnd mein wirtin frau Traut vnd vnser paidet chinder vnd erben /…/ daz
wir /…/ verchauft haben dem ersam herren abt Leupolten von Obernburch
vnd seinem gotskhause fumf huben der sint zwo gelegen in dem dorfe an
der Pak, vnd einem in dem holcz pei der Pak, vnd ainen auf dem Chraeutz-
perg, vnd ainnen auf dem Zcoerling da Jacob auf geseze ist, vnd vier wein-
garten an der Pak /…/ vm fumf vnd fumstzig march Saeuner pheninge.«).13
Pri tem sta si Dipold in žena izgovorila pravico, da lahko v naslednjih dveh
letih imenovane posesti ponovno odkupita, če pa tega v tem času ne bi izvr-
šila, bi našteta posest dokončno pripadla samostanu v popolno last. Doda-
tek k tej kupni pogodbi je priložena tudi izjava obeh porokov Dipolda Ka-
cenštajnskega »vnser genaediger herre her Fridreich von Saeneck vnd vn-
ser besunder vreunt Vlreich der Mertinger«, da bosta skrbela, da se res vse
izpelje tako, kot je zapisano, če pa ne bi bilo tako, bosta skupaj s svojimi vi-
tezi (»rittermazzigen chnecht«) odšla v gostišče v Žalcu in ostala tam, do-
kler se vse dogovorjeno ne bo izpolnilo (»obstagij«).
Omeniti je potrebno še eno pridobitev samostana. Leta 1334 je Nikolaj
I. Vrbovški skupaj s svojo ženo Jero prodal samostanu hubo v Juvanju za 10
mark oglejskih denaričev s pravico do ponovnega odkupa.14 V tej listini sta
1327, oktober 2, Gornji Grad; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
1964; regest v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 104.
1327, december 1, Gornji Grad; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listi-
ne 1966; regest v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 104, 105.
1334, september 11, Gornji Grad; orig. perg. listina v: NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št.
2070; StLA Graz, št. 2070. Prepis iz 19. stoletja v StLA Graz, št. 2070; regest v: I. Orožen,
Das Benediktinerstift Oberburg, 115 (»Ich Niclau von Altenburch vnd ich Gerdraut Niclaus
wirtin vnd alle vnser erben ... Daz wir /.../ verchauf haben aine hueben ze Eywan vnser rech-
tako odkupil najprej posesti od Guncla Turnskega v Cerovem in nato še od
Dipolda Kacenštajnskega v Šaleški dolini. 2. oktobra 1327 je Guncel s Tur-
na, skupaj s svojo ženo Katarino in svojim bratom Nikolajem, prodal po-
sest »datz Cerau da Ulreich vnd sein sun auf gesessen ist /…/ ze richtem
aygen vm acht marcht silber die wir gaentzleichen emphangen habn«.12
Posest gospodov iz Turna v okolici Šmarja pri Jelšah smo obravnavali že v
poglavju Obdobje od srede 13. stoletja do izumrtja grofov Vovbrških in do-
kazovali upravičenost lociranja te posesti v okolico Šmarja in ne v Šaleško
dolino, kot je do sedaj sprejeto v literaturi.
Konec istega leta pa sta samostanu prodala del svoje posesti tudi Dipold
Kacenštajnski in njegova žena Jera skupaj z obema (neimenovanima) otro-
koma. Prodala sta pet kmetij, od katerih sta dve ležali v Paški vasi, ena v
gozdu ob Paki, ena na Križni gori in ena na Skornem, skupaj s štirimi vino-
gradi ob Paki za 55 mark savinjskih fenigov (»Ich Diepolt von Chatzensta-
in vnd mein wirtin frau Traut vnd vnser paidet chinder vnd erben /…/ daz
wir /…/ verchauft haben dem ersam herren abt Leupolten von Obernburch
vnd seinem gotskhause fumf huben der sint zwo gelegen in dem dorfe an
der Pak, vnd einem in dem holcz pei der Pak, vnd ainen auf dem Chraeutz-
perg, vnd ainnen auf dem Zcoerling da Jacob auf geseze ist, vnd vier wein-
garten an der Pak /…/ vm fumf vnd fumstzig march Saeuner pheninge.«).13
Pri tem sta si Dipold in žena izgovorila pravico, da lahko v naslednjih dveh
letih imenovane posesti ponovno odkupita, če pa tega v tem času ne bi izvr-
šila, bi našteta posest dokončno pripadla samostanu v popolno last. Doda-
tek k tej kupni pogodbi je priložena tudi izjava obeh porokov Dipolda Ka-
cenštajnskega »vnser genaediger herre her Fridreich von Saeneck vnd vn-
ser besunder vreunt Vlreich der Mertinger«, da bosta skrbela, da se res vse
izpelje tako, kot je zapisano, če pa ne bi bilo tako, bosta skupaj s svojimi vi-
tezi (»rittermazzigen chnecht«) odšla v gostišče v Žalcu in ostala tam, do-
kler se vse dogovorjeno ne bo izpolnilo (»obstagij«).
Omeniti je potrebno še eno pridobitev samostana. Leta 1334 je Nikolaj
I. Vrbovški skupaj s svojo ženo Jero prodal samostanu hubo v Juvanju za 10
mark oglejskih denaričev s pravico do ponovnega odkupa.14 V tej listini sta
1327, oktober 2, Gornji Grad; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
1964; regest v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 104.
1327, december 1, Gornji Grad; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listi-
ne 1966; regest v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 104, 105.
1334, september 11, Gornji Grad; orig. perg. listina v: NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št.
2070; StLA Graz, št. 2070. Prepis iz 19. stoletja v StLA Graz, št. 2070; regest v: I. Orožen,
Das Benediktinerstift Oberburg, 115 (»Ich Niclau von Altenburch vnd ich Gerdraut Niclaus
wirtin vnd alle vnser erben ... Daz wir /.../ verchauf haben aine hueben ze Eywan vnser rech-
