Page 39 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 39
strske
mojstrovine ali
mojstrovine
za mojstre(?)
Studio Ljubljana
13. XI. 1989
Dober večer!
Odkar je Miloševič odkril, da je politika le moreč hobi, Kučan pa vneto išče barvo, ki
bi v povezavi s krvavo rdečo dala bleščeče rumeno, moramo v našo lepljenko vpeljati ne-
kaj novih oseb.
Na primer Igorja Deklevo in na primer ploščo, ki jo je pred kratkim posnel. Igorja De-
klevo smo uporabili le kot pretvezo, in se ga bomo nemudoma odkrižali, pri plošči pa se
bomo zadržali še kakšno minuto. Natančneje, pri njenem naslovu: Klavirske mojstrovine.
Ste se že kdaj utegnili vprašati, kaj so klavirske mojstrovine? Bržčas gre res za skladbe,
zaigrane na klavir, toda to je nepomembna podrobnost. Igor Dekleva nam ponuja nekaj
več: skladbe, ki niso le klavirske, temveč celo mojstrovine. Vprašanje, ki v zvezi s tem zaslu-
ži vso pozornost, je seveda naslednje: gre morda le za venček večnih in neminljivih skladb,
ki so, strogo vzeto, le mojstrovine za klavir, ne pa še tudi klavirske mojstrovine, ali pa jih je
Igor Dekleva zaigral tako dognano in tako popolno, da ne gre več le za mojstrovine za kla-
vir, temveč dejansko tudi že za prave klavirske mojstrovine?
Razlika je ne le občutna, temveč tudi nevšečna: neskromno in v slabem okusu je svojim
interpretacijam nadeti bahavo ime klavirskih mojstrovin, po drugi strani pa je vendarle ne-
koliko nerodno zbirko svojih interpretacij nasloviti le mojstrovine za klavir: če gre za moj-
strovine za klavir, jih je treba tudi mojstrsko izvesti, sicer to niso več mojstrovine za klavir;
če pa so izvedene mojstrsko jih lahko povsem upravičeno poimenujemo tudi klavirske moj-
strovine. Nevšečnost, ki je na drugih umetnostnih področjih ne zasledimo: si lahko pred-
stavljate, da za kako slikarsko mojstrovino rečete, da ni slikarska mojstrovina, temveč le
mojstrovina za slikarja, ali, še bolj nenavadno, da za kako literarno mojstrovino rečete, da
mojstrovine ali
mojstrovine
za mojstre(?)
Studio Ljubljana
13. XI. 1989
Dober večer!
Odkar je Miloševič odkril, da je politika le moreč hobi, Kučan pa vneto išče barvo, ki
bi v povezavi s krvavo rdečo dala bleščeče rumeno, moramo v našo lepljenko vpeljati ne-
kaj novih oseb.
Na primer Igorja Deklevo in na primer ploščo, ki jo je pred kratkim posnel. Igorja De-
klevo smo uporabili le kot pretvezo, in se ga bomo nemudoma odkrižali, pri plošči pa se
bomo zadržali še kakšno minuto. Natančneje, pri njenem naslovu: Klavirske mojstrovine.
Ste se že kdaj utegnili vprašati, kaj so klavirske mojstrovine? Bržčas gre res za skladbe,
zaigrane na klavir, toda to je nepomembna podrobnost. Igor Dekleva nam ponuja nekaj
več: skladbe, ki niso le klavirske, temveč celo mojstrovine. Vprašanje, ki v zvezi s tem zaslu-
ži vso pozornost, je seveda naslednje: gre morda le za venček večnih in neminljivih skladb,
ki so, strogo vzeto, le mojstrovine za klavir, ne pa še tudi klavirske mojstrovine, ali pa jih je
Igor Dekleva zaigral tako dognano in tako popolno, da ne gre več le za mojstrovine za kla-
vir, temveč dejansko tudi že za prave klavirske mojstrovine?
Razlika je ne le občutna, temveč tudi nevšečna: neskromno in v slabem okusu je svojim
interpretacijam nadeti bahavo ime klavirskih mojstrovin, po drugi strani pa je vendarle ne-
koliko nerodno zbirko svojih interpretacij nasloviti le mojstrovine za klavir: če gre za moj-
strovine za klavir, jih je treba tudi mojstrsko izvesti, sicer to niso več mojstrovine za klavir;
če pa so izvedene mojstrsko jih lahko povsem upravičeno poimenujemo tudi klavirske moj-
strovine. Nevšečnost, ki je na drugih umetnostnih področjih ne zasledimo: si lahko pred-
stavljate, da za kako slikarsko mojstrovino rečete, da ni slikarska mojstrovina, temveč le
mojstrovina za slikarja, ali, še bolj nenavadno, da za kako literarno mojstrovino rečete, da
