Page 11 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 11
aj
uvodnih
pojasnil
Knjižica, ki je pred vami, v prvem delu prinaša zbir člankov o teori-
ji argumentacije v jeziku Oswalda Ducrota, ki sem jih v obdobju
zadnjih petnajstih let objavil v različnih revijah in drugih publikacijah.
Članki so sicer ustrezno prirejeni tokratnemu namenu objave (pri čemer
je glavnino uredniškega dela prijazno opravila dr. Janja Žmavc), ohraniti
pa smo želeli tudi »duh časa«, v katerem so nastali. Zainteresirana bra-
lec in bralka bosta zato nedvomno opazila, da je v besedilu govora o ar-
gumentativnih členkih, argumentativnih operatorjih in argumentativ-
nih veznikih, za katere danes uporabljam (enotno) poimenovanje argu-
mentativni indikatorji. Stvar razvoja terminologije pač. Težko bo prezre-
ti tudi dejstvo, da na različnih mestih uporabljam podobne ali celo ena-
ke primere. To ni naključje, spregled ali šlamparija: podobni ali celo ena-
ki primeri so namreč uporabljeni za pojasnjevanje različnih konceptov in
teorij. Pojasnjevanje različnih konceptov in teorij s podobnimi ali celo
enakimi primeri pa se mi je zdelo didaktično mnogo primernejše in učin-
kovitejše, kot da bi si po sili in vedno znova izmišljeval nove (in morda ne
najbolj ustrezne).
Drugi del knjige prinaša konkretne analize Mojce Schlamberger Bre-
zar. Tudi Mojca izhaja iz Ducrotove teorije argumentacije v jeziku, če-
tudi se terminologija na trenutke zdi drugačna. Kakor sem že poudaril,
se terminologija spreminja, zanimivo vprašanje, ki se pri tem odpira, pa
je: ali spreminjanje terminologije (v našem primeru predvsem kot uči-
nek prestavljanja iz francoščine v slovenščino) ne pomeni tudi drugač-
nega »zajetja« predmeta, morda celo »zajetja« drug(ačn)ega predmeta?
uvodnih
pojasnil
Knjižica, ki je pred vami, v prvem delu prinaša zbir člankov o teori-
ji argumentacije v jeziku Oswalda Ducrota, ki sem jih v obdobju
zadnjih petnajstih let objavil v različnih revijah in drugih publikacijah.
Članki so sicer ustrezno prirejeni tokratnemu namenu objave (pri čemer
je glavnino uredniškega dela prijazno opravila dr. Janja Žmavc), ohraniti
pa smo želeli tudi »duh časa«, v katerem so nastali. Zainteresirana bra-
lec in bralka bosta zato nedvomno opazila, da je v besedilu govora o ar-
gumentativnih členkih, argumentativnih operatorjih in argumentativ-
nih veznikih, za katere danes uporabljam (enotno) poimenovanje argu-
mentativni indikatorji. Stvar razvoja terminologije pač. Težko bo prezre-
ti tudi dejstvo, da na različnih mestih uporabljam podobne ali celo ena-
ke primere. To ni naključje, spregled ali šlamparija: podobni ali celo ena-
ki primeri so namreč uporabljeni za pojasnjevanje različnih konceptov in
teorij. Pojasnjevanje različnih konceptov in teorij s podobnimi ali celo
enakimi primeri pa se mi je zdelo didaktično mnogo primernejše in učin-
kovitejše, kot da bi si po sili in vedno znova izmišljeval nove (in morda ne
najbolj ustrezne).
Drugi del knjige prinaša konkretne analize Mojce Schlamberger Bre-
zar. Tudi Mojca izhaja iz Ducrotove teorije argumentacije v jeziku, če-
tudi se terminologija na trenutke zdi drugačna. Kakor sem že poudaril,
se terminologija spreminja, zanimivo vprašanje, ki se pri tem odpira, pa
je: ali spreminjanje terminologije (v našem primeru predvsem kot uči-
nek prestavljanja iz francoščine v slovenščino) ne pomeni tudi drugač-
nega »zajetja« predmeta, morda celo »zajetja« drug(ačn)ega predmeta?
