Page 9 - Tiffany L. Hutchins, Patricia A. Prelock, Nika Knez in Maša Vidmar. 2020. Vedenjske naloge teorije uma: priročnik in naloge. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 9
riročnik 9
Opredelitev teorije uma
Teorija uma se pogosto uporablja za opisovanje vrste sposobnosti, povezanih
z razvojem socialne kognicije (Hutchins in Prelock, 2008). O teoriji uma govo-
rimo kot o sposobnosti pripisovanja mentalnih stanj (prepričanj, namer, želja,
pretvarjanja, znanja) sebi in drugim ter o sposobnosti razumevanja, da imajo
drugi prepričanja, želje in namere, ki se razlikujejo od naših lastnih (Premack in
Woodruff, 1978).
Teorija uma je ena najpomembnejših otrokovih socialno-spoznavnih spo-
sobnosti, največji premik v njenem razvoju pa se zgodi med tretjim in petim
letom starosti (Wellman, Cross in Watson, 2001). Otroci se v zgodnjem otroštvu
začnejo učiti o tem, kaj drugi ljudje razmišljajo in čutijo, kakšni so njihovi moti-
vi in nameni. Začnejo razumevati tudi, da se perspektive drugih ljudi razlikuje-
jo od njihove lastne perspektive, kar jim omogoča bolj učinkovito komunikaci-
jo z drugimi. Vsa ta nova spoznanja o socialnem svetu pomagajo otroku, da se
ustrezneje odziva na druge ljudi in se povezuje z njimi na bolj zrel način. Zre-
lejši socialni stiki zagotavljajo otroku spodbujajoče okolje za njegovo kognitiv-
no rast (Sroufe, Cooper in DeHart, 1996).
Opis vedenjskih nalog teorije uma
Slovenska različica Vedenjskih nalog teorije uma je prevedena in prirejena iz
angleške različice – The Theory of Mind Task Battery (ToMTB), katere avtorici
sta Hutchins in Prelock (2010, 2014) in se lahko uporablja vzporedno z Vprašal-
Opredelitev teorije uma
Teorija uma se pogosto uporablja za opisovanje vrste sposobnosti, povezanih
z razvojem socialne kognicije (Hutchins in Prelock, 2008). O teoriji uma govo-
rimo kot o sposobnosti pripisovanja mentalnih stanj (prepričanj, namer, želja,
pretvarjanja, znanja) sebi in drugim ter o sposobnosti razumevanja, da imajo
drugi prepričanja, želje in namere, ki se razlikujejo od naših lastnih (Premack in
Woodruff, 1978).
Teorija uma je ena najpomembnejših otrokovih socialno-spoznavnih spo-
sobnosti, največji premik v njenem razvoju pa se zgodi med tretjim in petim
letom starosti (Wellman, Cross in Watson, 2001). Otroci se v zgodnjem otroštvu
začnejo učiti o tem, kaj drugi ljudje razmišljajo in čutijo, kakšni so njihovi moti-
vi in nameni. Začnejo razumevati tudi, da se perspektive drugih ljudi razlikuje-
jo od njihove lastne perspektive, kar jim omogoča bolj učinkovito komunikaci-
jo z drugimi. Vsa ta nova spoznanja o socialnem svetu pomagajo otroku, da se
ustrezneje odziva na druge ljudi in se povezuje z njimi na bolj zrel način. Zre-
lejši socialni stiki zagotavljajo otroku spodbujajoče okolje za njegovo kognitiv-
no rast (Sroufe, Cooper in DeHart, 1996).
Opis vedenjskih nalog teorije uma
Slovenska različica Vedenjskih nalog teorije uma je prevedena in prirejena iz
angleške različice – The Theory of Mind Task Battery (ToMTB), katere avtorici
sta Hutchins in Prelock (2010, 2014) in se lahko uporablja vzporedno z Vprašal-
