Page 11 - Tiffany L. Hutchins, Patricia A. Prelock, Nika Knez in Maša Vidmar. 2020. Vedenjske naloge teorije uma: priročnik in naloge. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 11
rije uma, ki se v razvoju otroka večinoma pojavijo med prvim in tretjim le- 11
tom starosti. Podlestvica osnovne razvojne ravni teorije uma obsega tiste spo-
sobnosti teorije uma, ki se v razvoju otroka večinoma pojavijo v predšolskem
obdobju, torej nekje v starosti med 3,5 in 5,5 let. Podlestvica napredne razvojne
ravni teorije uma pa obsega tiste sposobnosti, ki se večinoma pojavijo kasne-
je v obdobju otroštva, v starosti nekje med 5,5 in 8 let. Pri vedenjskih nalogah
teorije uma testna vprašanja od 1 – 5 spadajo v zgodnjo razvojno raven, testna
vprašanja od 6 – 10 v osnovno razvojno raven in testna vprašanja od 11 – 15 v
napredno razvojno raven teorije uma.
Vedenjske naloge teorije uma so bile zasnovane za ocenjevanje razumeva-
nja teorije uma, tako pri mlajših kot starejših otrocih, ki se razlikujejo po svojih
kognitivnih in jezikovnih sposobnostih. Naloge so primerne tako za verbalne
kot neverbalne posameznike (npr. tiste z motnjami avtističnega spektra), saj se
otroci lahko na testna vprašanja odzovejo tako verbalno kot tudi s kazanjem
na podane slikovne odgovore.
Izvedba vedenjskih nalog teorije uma
Izvedba Vedenjskih nalog teorije uma naj poteka v udobnem in tihem okolju,
pri čemer izvajalec sedi poleg otroka. Testna knjižica je postavljena na mizo
pred otrokom in izvajalcem, nekje na sredini med obema prisotnima v testni
situaciji. Izvajalec začne tako, da predstavi izvedbo kot aktivnost, ki sledi tako,
da reče: »Prebral/a ti bom nekaj kratkih zgodbic in ti pri vsaki zgodbici posta-
vil/a vprašanja. Odgovoriš lahko z besedo ali pa tako, da pokažeš na odgovor.«
Lahko se zgodi, da bi nekateri otroci želeli zgodbico brati skupaj z izvajalcem.
Takšno prakso avtorji odsvetujejo, saj lahko moti izvedbo testiranja (npr. lah-
ko vpliva na spremembo interakcije med otrokom in izvajalcem ali pa se otrok
preveč osredotoči na branje in ne na vsebino prebranega). V primeru, da pri-
de do situacije, ko otrok želi brati skupaj z izvajalcem, naj se izvajalec ustavi in
otroku pove: »Pri teh zgodbicah bom jaz bral. Želim si, da pozorno poslušaš in
mi odgovoriš na nekaj vprašanj.«
Testna knjižica naj bo natisnjena tako, da je stran z vsebino nasproti praz-
ni strani (vsebina je na desnem listu, levi list pa je prazen). To je potrebno, saj
otrok odgovora na vprašanje ne sme iskati na prejšnji strani. Edina izjema, kjer
sta nasprotni strani dovoljeni, je naloga D, kjer je otroku dovoljeno pogleda-
ti na prejšnjo (oz. nasprotno) stran, da bi odgovoril na vprašanje. Izvajalec na
vsaki strani prebere besedilo točno tako, kot piše, zraven pa kaže na slike, ki
ustrezajo besedilu. Izvajalec vedenjske naloge otroku bere in kaže s sprošče-
nim in razmeroma počasnim tempom. Na primer, pri prvih dveh straneh nalo-
ge B, izvajalec naredi naslednje:
vedenjske naloge teorije uma
tom starosti. Podlestvica osnovne razvojne ravni teorije uma obsega tiste spo-
sobnosti teorije uma, ki se v razvoju otroka večinoma pojavijo v predšolskem
obdobju, torej nekje v starosti med 3,5 in 5,5 let. Podlestvica napredne razvojne
ravni teorije uma pa obsega tiste sposobnosti, ki se večinoma pojavijo kasne-
je v obdobju otroštva, v starosti nekje med 5,5 in 8 let. Pri vedenjskih nalogah
teorije uma testna vprašanja od 1 – 5 spadajo v zgodnjo razvojno raven, testna
vprašanja od 6 – 10 v osnovno razvojno raven in testna vprašanja od 11 – 15 v
napredno razvojno raven teorije uma.
Vedenjske naloge teorije uma so bile zasnovane za ocenjevanje razumeva-
nja teorije uma, tako pri mlajših kot starejših otrocih, ki se razlikujejo po svojih
kognitivnih in jezikovnih sposobnostih. Naloge so primerne tako za verbalne
kot neverbalne posameznike (npr. tiste z motnjami avtističnega spektra), saj se
otroci lahko na testna vprašanja odzovejo tako verbalno kot tudi s kazanjem
na podane slikovne odgovore.
Izvedba vedenjskih nalog teorije uma
Izvedba Vedenjskih nalog teorije uma naj poteka v udobnem in tihem okolju,
pri čemer izvajalec sedi poleg otroka. Testna knjižica je postavljena na mizo
pred otrokom in izvajalcem, nekje na sredini med obema prisotnima v testni
situaciji. Izvajalec začne tako, da predstavi izvedbo kot aktivnost, ki sledi tako,
da reče: »Prebral/a ti bom nekaj kratkih zgodbic in ti pri vsaki zgodbici posta-
vil/a vprašanja. Odgovoriš lahko z besedo ali pa tako, da pokažeš na odgovor.«
Lahko se zgodi, da bi nekateri otroci želeli zgodbico brati skupaj z izvajalcem.
Takšno prakso avtorji odsvetujejo, saj lahko moti izvedbo testiranja (npr. lah-
ko vpliva na spremembo interakcije med otrokom in izvajalcem ali pa se otrok
preveč osredotoči na branje in ne na vsebino prebranega). V primeru, da pri-
de do situacije, ko otrok želi brati skupaj z izvajalcem, naj se izvajalec ustavi in
otroku pove: »Pri teh zgodbicah bom jaz bral. Želim si, da pozorno poslušaš in
mi odgovoriš na nekaj vprašanj.«
Testna knjižica naj bo natisnjena tako, da je stran z vsebino nasproti praz-
ni strani (vsebina je na desnem listu, levi list pa je prazen). To je potrebno, saj
otrok odgovora na vprašanje ne sme iskati na prejšnji strani. Edina izjema, kjer
sta nasprotni strani dovoljeni, je naloga D, kjer je otroku dovoljeno pogleda-
ti na prejšnjo (oz. nasprotno) stran, da bi odgovoril na vprašanje. Izvajalec na
vsaki strani prebere besedilo točno tako, kot piše, zraven pa kaže na slike, ki
ustrezajo besedilu. Izvajalec vedenjske naloge otroku bere in kaže s sprošče-
nim in razmeroma počasnim tempom. Na primer, pri prvih dveh straneh nalo-
ge B, izvajalec naredi naslednje:
vedenjske naloge teorije uma
