Page 221 - Darko Štrajn, From Walter Benjamin to the End of Cinema: Identities, Illusion and Signification. Ljubljana: Educational Research Institute, 2017. Digital Library, Dissertationes, 29.
P. 221
Povzetek
Več člankov za revije, podlag za predavanja in referatov za konference so
bili podlaga za to knjigo pod naslovom Od Walterja Benjamina do konca
filma. Ker se v večini tukaj zbranih zapisov ukvarjam z umetniškimi, kul-
turnimi in političnimi fenomeni, sem jih lahko razporedil v različne dele,
ki so osredotočeni na nekatere posebne teoretične probleme ali posebna po-
dročja in pojave. Čeprav ta besedila, ki so bile napisana v obdobju skoraj
več kot dveh desetletij, niso organizirana strogo po kronološkem vrstnem
redu, sem skušal upoštevati trajektorijo svoje lastne konceptualne evoluci-
je.
V zgodovinskem kontekstu je množična kultura kot ugotovljena entite-
ta skoraj v celoti vpisana v 20. stoletje in samo z vidika tega stoletja so njene
prejšnje manifestacije vidne že v času zgodnjejšega razvoja in preboja kapi-
talizma v kombinaciji z industrijsko revolucijo in političnimi revolucijami.
Izginjanje avre – kot Benjamin poimenuje učinek unikatnosti umetnine –
z razcvetom reprodukcije klasičnih umetniških del in še bolj pomembno,
z razvojem novih oblik umetnosti, ki jih omogočajo tehnološke naprave,
prinaša preobrat v delovanje same umetnosti. Mediji, na primer, predstavl-
jajo stanje stvari, izražajo in širijo prevladujoče poglede in stališča ali z dru-
go besedo: ideologijo. Kot tako, delovanje medijev pomembno odraža kol-
ektivne zgodovinske izkušnje, v katerih mediji kot dejavniki in posredniki
»resnice« sami igrajo vlogo.
219
Več člankov za revije, podlag za predavanja in referatov za konference so
bili podlaga za to knjigo pod naslovom Od Walterja Benjamina do konca
filma. Ker se v večini tukaj zbranih zapisov ukvarjam z umetniškimi, kul-
turnimi in političnimi fenomeni, sem jih lahko razporedil v različne dele,
ki so osredotočeni na nekatere posebne teoretične probleme ali posebna po-
dročja in pojave. Čeprav ta besedila, ki so bile napisana v obdobju skoraj
več kot dveh desetletij, niso organizirana strogo po kronološkem vrstnem
redu, sem skušal upoštevati trajektorijo svoje lastne konceptualne evoluci-
je.
V zgodovinskem kontekstu je množična kultura kot ugotovljena entite-
ta skoraj v celoti vpisana v 20. stoletje in samo z vidika tega stoletja so njene
prejšnje manifestacije vidne že v času zgodnjejšega razvoja in preboja kapi-
talizma v kombinaciji z industrijsko revolucijo in političnimi revolucijami.
Izginjanje avre – kot Benjamin poimenuje učinek unikatnosti umetnine –
z razcvetom reprodukcije klasičnih umetniških del in še bolj pomembno,
z razvojem novih oblik umetnosti, ki jih omogočajo tehnološke naprave,
prinaša preobrat v delovanje same umetnosti. Mediji, na primer, predstavl-
jajo stanje stvari, izražajo in širijo prevladujoče poglede in stališča ali z dru-
go besedo: ideologijo. Kot tako, delovanje medijev pomembno odraža kol-
ektivne zgodovinske izkušnje, v katerih mediji kot dejavniki in posredniki
»resnice« sami igrajo vlogo.
219
