Page 75 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 75
ebne »relevantne veščine, kot so podjetništvo, promocija znanosti, retorika, informa-
tika itd.« Upamo, da ne bodo študentje v prihodnje v imenu učinkovitosti »razbremen-
jevani« teorije, namesto tega pa bodo s paternalistično gesto države v ustreznem deležu
urjeni v retoriki in promociji znanosti, ki sta menda posebno relevantni veščini za znanst-
veno delo.
Zdi se, da je RISS napisan v duhu vsebinskega podrejanja temeljnih raziskav korpora-
tivnemu imperativu učinkovitosti. Zdi se, da bo temeljna znanost, na kateri učinkovitost
sicer temelji, a je sama nepreračunljiva, korporativno neučinkovita in v smislu posledic
neukrotljiva, sistemsko zamenjana s svojo pohlevnejšo sestrično tehnologijo.
Morda ne bi bilo odveč razmisliti o spremembi izhodišč, ki naj raje prav v imenu
učinkovitosti zagotovijo plodno okolje za temeljne raziskave v znanosti, slednja pa naj de-
luje za javno in ne poslovno (partikularno) dobro, ter se vsebinsko usmerja sama, ne pa s
strani tistih, katerih poslanstvo je znanstvenemu popolnoma tuje. Razvojna strategija naj
ne »razbremenjuje« študentov teorije – vsaj če gre za teorijo, ki si zasluži to ime. Names-
to tega naj se študentom zagotovi kvalitetnejši dostop do vrhunske teorije in participacijo
pri njenem razvoju – in to je verjetno najlažje izvedljivo, če imamo vrhunske temeljne lab-
oratorije in znanstvenike blizu, tj. v Sloveniji. Brez teorije in njenega specifičnega modusa
nekoristnosti tudi tako zaželenih koristnosti in učinkovitosti ne bomo dosegli. Osnovne
raziskave so tisto, kar na vseh področjih premika meje vednosti in omogoča razvoj – vse
ostalo je epistemološko knjigovodstvo.
Poanta je preprosta: po našem mnenju bo imela implementacija podjetniške miselnos-
ti v temeljne raziskave negativne posledice prav za učinkovitost, ki si jo RISS želi doseči.
Povejmo še drugače: če bodo znanstveniki, ki se ukvarjajo z osnovnimi raziskavami, ocen-
jevani po podjetniških kriterijih, bodo konsekvence implementacije RISS v trenutni ob-
liki diametralno nasprotne ciljem, ki si jih RISS prizadeva doseči.
Za konec povejmo, da se strinjamo s cilji, ki jih zasleduje MZVT s strategijo RISS. Ne
gre nam zato, da branimo status quo, ki pomeni: nekonkurenčne tehnološke rešitve, red-
ka podjetja z visoko dodano vrednostjo, ipd. Šibkega gospodarstva in negotovih usod ljudi
si ne želi nihče. Lahko se strinjamo, da spremembe so potrebne, a implementirane morajo
biti v duhu smernic, ki smo jih zgoraj našteli. Inovativnost v gospodarstvu lahko pozdravi-
mo, razvoj inovacijske infrastrukture prav tako – ta cilja sta absolutno legitimna. Ampak
ne bo dobro, če se bo to zgodilo na račun temeljnih raziskav niti na področju družboslovja
niti na področju naravoslovja. Če bo ostal dokument RISS v tem smislu nespremenjen, se
utegne pripetiti, da bo namreč najpomembnejši agent statusa quo kar on sam.
tika itd.« Upamo, da ne bodo študentje v prihodnje v imenu učinkovitosti »razbremen-
jevani« teorije, namesto tega pa bodo s paternalistično gesto države v ustreznem deležu
urjeni v retoriki in promociji znanosti, ki sta menda posebno relevantni veščini za znanst-
veno delo.
Zdi se, da je RISS napisan v duhu vsebinskega podrejanja temeljnih raziskav korpora-
tivnemu imperativu učinkovitosti. Zdi se, da bo temeljna znanost, na kateri učinkovitost
sicer temelji, a je sama nepreračunljiva, korporativno neučinkovita in v smislu posledic
neukrotljiva, sistemsko zamenjana s svojo pohlevnejšo sestrično tehnologijo.
Morda ne bi bilo odveč razmisliti o spremembi izhodišč, ki naj raje prav v imenu
učinkovitosti zagotovijo plodno okolje za temeljne raziskave v znanosti, slednja pa naj de-
luje za javno in ne poslovno (partikularno) dobro, ter se vsebinsko usmerja sama, ne pa s
strani tistih, katerih poslanstvo je znanstvenemu popolnoma tuje. Razvojna strategija naj
ne »razbremenjuje« študentov teorije – vsaj če gre za teorijo, ki si zasluži to ime. Names-
to tega naj se študentom zagotovi kvalitetnejši dostop do vrhunske teorije in participacijo
pri njenem razvoju – in to je verjetno najlažje izvedljivo, če imamo vrhunske temeljne lab-
oratorije in znanstvenike blizu, tj. v Sloveniji. Brez teorije in njenega specifičnega modusa
nekoristnosti tudi tako zaželenih koristnosti in učinkovitosti ne bomo dosegli. Osnovne
raziskave so tisto, kar na vseh področjih premika meje vednosti in omogoča razvoj – vse
ostalo je epistemološko knjigovodstvo.
Poanta je preprosta: po našem mnenju bo imela implementacija podjetniške miselnos-
ti v temeljne raziskave negativne posledice prav za učinkovitost, ki si jo RISS želi doseči.
Povejmo še drugače: če bodo znanstveniki, ki se ukvarjajo z osnovnimi raziskavami, ocen-
jevani po podjetniških kriterijih, bodo konsekvence implementacije RISS v trenutni ob-
liki diametralno nasprotne ciljem, ki si jih RISS prizadeva doseči.
Za konec povejmo, da se strinjamo s cilji, ki jih zasleduje MZVT s strategijo RISS. Ne
gre nam zato, da branimo status quo, ki pomeni: nekonkurenčne tehnološke rešitve, red-
ka podjetja z visoko dodano vrednostjo, ipd. Šibkega gospodarstva in negotovih usod ljudi
si ne želi nihče. Lahko se strinjamo, da spremembe so potrebne, a implementirane morajo
biti v duhu smernic, ki smo jih zgoraj našteli. Inovativnost v gospodarstvu lahko pozdravi-
mo, razvoj inovacijske infrastrukture prav tako – ta cilja sta absolutno legitimna. Ampak
ne bo dobro, če se bo to zgodilo na račun temeljnih raziskav niti na področju družboslovja
niti na področju naravoslovja. Če bo ostal dokument RISS v tem smislu nespremenjen, se
utegne pripetiti, da bo namreč najpomembnejši agent statusa quo kar on sam.
