Page 73 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 73
ovne raziskave
in materialni učinki:
koristna nekoristnost
Matjaž Ličer
Ob lansiranju Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2011–2020 (RISS) v ja-
vno razpravo želimo opozoriti na nekaj dejstev, za katera menimo, da dandanes niso dovolj
zastopana v javnih polemikah. Ker se v RISS večkrat pojavlja fraza »raziskovalno-ino-
vacijski sistem« oz. »znanstveno-tehnološka odličnost«, želimo na kratko opozoriti, da
ta spona znanosti in gospodarstva (tehnologije) ni popolnoma samoumevna: na kratko
želimo opisati poslanstvi temeljnih raziskav in tehnologije, ki sta vendarle fundamental-
no različni.
Začenjamo z načelno historično opazko: zgodovina nudi nešteto primerov, ki dokazu-
jejo, da ima čista teoretična znanost popolnoma materialne učinke. Zgled iz družboslovja: s
Francosko revolucijo denimo je univerzalnost, ki je bila dotlej pojem, rezerviran za čiste teo-
retske diskusije, postala politična kategorija. Zgled iz naravoslovja: Einstein je formuliral
splošno teorijo relativnosti, ki je – čeprav gre za čisto teoretično fiziko – omogočila delovan-
je globalnega navigacijskega sistema GPS, ki je danes prisoten v telefonih in avtomobilih.
Skratka: osnovne raziskave imajo materialne učinke. Teh učinkov ni mogoče pred-
videti, a vendar obstajajo. Ampak tu dodajamo ključni poudarek: čeprav osnovne razis-
kave – tako na področju družboslovja kot na področju naravoslovja – imajo praktične
učinke, pa ti učinki niso namen osnovnih raziskav. Znanstvenikovo poslanstvo ni v tem,
da razvija aplikacije svoje znanosti, temveč da premika meje vednosti. Njegovo poslanstvo
je v tem, da bi človeštvo svet razumelo bolje. Naloga znanosti je širitev polja vednosti, ne
polja aplikacij te vednosti. Aplikacije naravoslovnih znanosti so v domeni tehnologije in
inženirstva, ki se v teh časih razrašča v vse pore življenja, v družboslovju pa se tu znajdemo
pri tej nesrečni frazi »upravljanja s človeškimi viri«. Vse to ni nič novega, ampak zdi se, da
je nastopil čas, ko je to smiselno še enkrat poudariti. Pojasnimo, zakaj.
in materialni učinki:
koristna nekoristnost
Matjaž Ličer
Ob lansiranju Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2011–2020 (RISS) v ja-
vno razpravo želimo opozoriti na nekaj dejstev, za katera menimo, da dandanes niso dovolj
zastopana v javnih polemikah. Ker se v RISS večkrat pojavlja fraza »raziskovalno-ino-
vacijski sistem« oz. »znanstveno-tehnološka odličnost«, želimo na kratko opozoriti, da
ta spona znanosti in gospodarstva (tehnologije) ni popolnoma samoumevna: na kratko
želimo opisati poslanstvi temeljnih raziskav in tehnologije, ki sta vendarle fundamental-
no različni.
Začenjamo z načelno historično opazko: zgodovina nudi nešteto primerov, ki dokazu-
jejo, da ima čista teoretična znanost popolnoma materialne učinke. Zgled iz družboslovja: s
Francosko revolucijo denimo je univerzalnost, ki je bila dotlej pojem, rezerviran za čiste teo-
retske diskusije, postala politična kategorija. Zgled iz naravoslovja: Einstein je formuliral
splošno teorijo relativnosti, ki je – čeprav gre za čisto teoretično fiziko – omogočila delovan-
je globalnega navigacijskega sistema GPS, ki je danes prisoten v telefonih in avtomobilih.
Skratka: osnovne raziskave imajo materialne učinke. Teh učinkov ni mogoče pred-
videti, a vendar obstajajo. Ampak tu dodajamo ključni poudarek: čeprav osnovne razis-
kave – tako na področju družboslovja kot na področju naravoslovja – imajo praktične
učinke, pa ti učinki niso namen osnovnih raziskav. Znanstvenikovo poslanstvo ni v tem,
da razvija aplikacije svoje znanosti, temveč da premika meje vednosti. Njegovo poslanstvo
je v tem, da bi človeštvo svet razumelo bolje. Naloga znanosti je širitev polja vednosti, ne
polja aplikacij te vednosti. Aplikacije naravoslovnih znanosti so v domeni tehnologije in
inženirstva, ki se v teh časih razrašča v vse pore življenja, v družboslovju pa se tu znajdemo
pri tej nesrečni frazi »upravljanja s človeškimi viri«. Vse to ni nič novega, ampak zdi se, da
je nastopil čas, ko je to smiselno še enkrat poudariti. Pojasnimo, zakaj.
