Page 76 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 76
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
zen tega jih Turki zaradi neznatnih vzrok- ška oblast Turkov nikoli ne kaznuje, pa naj
ov, če se pred njimi ne priklonijo, se jim ne store kristjanom, karkoli hočejo.
umaknejo ali pred njimi ne razjahajo, po-
gosto pa kar brez vsakega povoda s puški- Po drugi strani pa se najdejo tudi pošte-
nimi kopiti pobijejo na tla ali celo umori- ni, dostojni in skromni Turki in Turkin-
jo. Tudi hudobne turške drhali in pobali- je, ki čutijo do ujetih kristjanov in krist-
ni jih pogosto, podnevi in ponoči napada- jank resnično sočutje, jih prijazno nago-
jo na njihovih domovih, jim poberejo vse, varjajo, jim dajajo denar za vbogajme in
pravijo: »Prosi tvojega Boga zame.« Prav
kar imajo, pogosto privežejo moške čla- tako govorijo turške žene ujetim krščan-
ne družine na stebre ali vrata v hiši, mož- skim ženam: »O, ti uboga ženska, zakaj
nisi zbežala, ko te je vrana s svojim vztraj-
je in očetje pa morajo gledati, kako sra- nim vpitjem opozarjala.« Ti se ne norču-
motijo njihove žene in hčere. Često jim jejo iz nobenega človeka, če je ta prizadet
tudi ugrabijo in odvlečejo nevesto ter jo ali pohabljen, rečejo: »Bog ga je pač tako
šele po nekaj dneh pošljejo nazaj. Neka- ustvaril.« Samo ko vidijo koga, ki je pijan
teri Turki zahtevajo od krščanskih hče- kot čep, ga opljuvajo in rečejo, »Pfuj, pya-
ra, da se z nimi poroče, česar ne more nih- na suina«, fuj, pijana svinja, pa tudi iz dol-
če preprečiti, nato pa jih odvlečejo in pro- gih, širokih, prerezanih nemških »hudi-
dajo preko morja v Azijo. Skratka, tur-
zen tega jih Turki zaradi neznatnih vzrok- ška oblast Turkov nikoli ne kaznuje, pa naj
ov, če se pred njimi ne priklonijo, se jim ne store kristjanom, karkoli hočejo.
umaknejo ali pred njimi ne razjahajo, po-
gosto pa kar brez vsakega povoda s puški- Po drugi strani pa se najdejo tudi pošte-
nimi kopiti pobijejo na tla ali celo umori- ni, dostojni in skromni Turki in Turkin-
jo. Tudi hudobne turške drhali in pobali- je, ki čutijo do ujetih kristjanov in krist-
ni jih pogosto, podnevi in ponoči napada- jank resnično sočutje, jih prijazno nago-
jo na njihovih domovih, jim poberejo vse, varjajo, jim dajajo denar za vbogajme in
pravijo: »Prosi tvojega Boga zame.« Prav
kar imajo, pogosto privežejo moške čla- tako govorijo turške žene ujetim krščan-
ne družine na stebre ali vrata v hiši, mož- skim ženam: »O, ti uboga ženska, zakaj
nisi zbežala, ko te je vrana s svojim vztraj-
je in očetje pa morajo gledati, kako sra- nim vpitjem opozarjala.« Ti se ne norču-
motijo njihove žene in hčere. Često jim jejo iz nobenega človeka, če je ta prizadet
tudi ugrabijo in odvlečejo nevesto ter jo ali pohabljen, rečejo: »Bog ga je pač tako
šele po nekaj dneh pošljejo nazaj. Neka- ustvaril.« Samo ko vidijo koga, ki je pijan
teri Turki zahtevajo od krščanskih hče- kot čep, ga opljuvajo in rečejo, »Pfuj, pya-
ra, da se z nimi poroče, česar ne more nih- na suina«, fuj, pijana svinja, pa tudi iz dol-
če preprečiti, nato pa jih odvlečejo in pro- gih, širokih, prerezanih nemških »hudi-
dajo preko morja v Azijo. Skratka, tur-
